Hitrost

Neka povprečna hitrost glede na hribovsko literaturo naj bi bila prb. 400 višinskih metrov na uro ali okoli 4 km dolžine (po ravnem) na uro.

Vprašanje je, kaj zate pomeni normalna hitrost in zmerna kondicija.

Sploh se ne sekiraj, če te ljudje prehitevajo. Mene tudi

400 višincev je že kar dober tempo, če je tura “visoka” več kot 1200 višicev. Pri hribih do cca 1200 višincev, pa bi teh 400 na uro lahko kar veljalo kot nek normalen tempo.

Hvala za odgovore. Če gre za cca. 400 višincev, npr. Sv. Primož, to prehodim v 50-55 minutah. Če gre pa za več višincev, se pa moj tempo precej upočasni. Na Kamniški vrh že težko pridem, ne da bi se večkrat za minuto ali dve ustavila.
Kaj pa lahko še naredim za boljšo kondicijo razen tega, da redno hodim v hribe?

Razen kadar gre za lovljenje casovnega okvira v katerem je treba speljat turo (dolzina dneva), se za to ne sekiram. Ce me prehitevajo je to krasna priloznost za malo humorja poleg standardnega zivijo. Prvi cilj je da pridem cel domov, vkljucno z voznjo, za kar se ne smes skurit med sibanjem do vrha.

Kot so ti zgoraj rekli, vzdrzen tempo pada s kolicino visincev. Nekaj so me ucili da je treba najt enakomern tempo, s katerim lahko hodis cel dan, najbrz je nekaj na tem.

V hribih sem se kondicijsko gledano najbolje obnesel takrat, ko sem malo migal tudi med tednom - npr. z biciklom v sluzbo ali tek ali lokalni kuclji. Vzdrzevanje kondicije in tempo pri hoji pa sta pa trpela v casih z vec stresa in ko je bila kaka kila vec na telesu.

Na tempo in pocutje v turi lahko presenetljivo vpliva tudi izbira obutve in obleke in ruzaka in tega kaj je v njem (vsebina in razporeditev). V stetje gramov in neko ultrakvaliteto ti tukaj ni treba rinit, vazno je da osnove stimajo.

V mladosti sem vse čase na planinskih tablah lahko delil z 2 (porabil sem 50 % predpisanega časa). Sedaj ko jih imam na hrbtu že 6 križev, pa je situacija ravno obratna. Vse čase na tablah moram množiti z 2 ali več. Torej imam izkušnje z vsemi hitrostmi in načini hoje. Še najbolj ponosen pa sem, da sem cirka 20 let nazaj prišel iz Koče v Kamniški Bistrici do Vrha Grintovca v 2 urah in 25 minutah. Na koncu ugotoviš, da je vse odvisno, katero leto se piše za konkreten osebek. Življenje se zelo spreminja glede na čas življenja.

Še moje mišljenje. Obstaja več različnih kondicij, in to sta tudi kondicija za kratko in dolgo hojo (seveda v hribe). Kratka hoja je dolga običajno okoli ene ure, nekje na bližnji hrib ali goro, dolga pa recimo tri ure ali več. Če vzdržuješ kondicijo za kratke ture, še ne pomeni, da te na "Triglav" ne bo pobralo. Torej, če imaš v planu dolgo turo (5 ur ali več), prehodi prej vsaj tri ture okoli treh ur (recimo eno na mesec), pa bo šlo precej lažje. Govorim seveda samo o urah vzpona, torej kar piše na rdečih tablicah.

Kar pa se hitrosti tiče, pa samo tole. Najboljši je lahko samo eden, vsi ostali smo nekje zadaj. Na katerem mestu smo, je prav vseeno, ker ne tekmujemo, ampak uživamo v naravi, razgledih in dobri družbi. Primerjaj se samo s sabo, seveda če imaš željo po napredku, drugače pa se s časi ne obremenjuj. V vsakem primeru prehitiš vse tiste, ki so doma na kavču.

Pa še ena modrost. Vrh je na polovici, cilj je doma na kavču.

Eni so tako hitri, da se morajo na vrhu počakat