Tura je bila predvidena zimska, a so jo razmere premaknile v jesen. Zbralo se nas je 20, prevoz mimo Šport hotela, Goreljek. Začetek poti za Javorov vrh je zdaj le bolj označen, kratek vzpon in smo na najvišjem vrhu Pokljuke 1.548 m, ki je tudi v bohinjski planinski poti. Lep razgled proti Triglavu in sosednjim vrhovom. Naslednji cilj je vedno lepa planina Zajamniki, kar po cesti, ker poti čez planino Konjska dolina ne poznamo. Mimo planine Praprotnica do energijskih točk, malo postanka pa še do Uskovnice. Do koče nismo šli, saj jo rušijo. Zdaj je res veliko koč v obnovi, se veselimo novih. Pri cerkvici smo se usmerili desno v smeri Voj, najprej nekaj ravnine ob vikendih. Ko smo videli še staro kočo na Uskovnici, pa se prične nekoliko strmejši spust. V dolini smo se najprej podali do slapa, nekaj fotk in že v Okrepčevalnico slap Voje. Odlično so nas pogostili, nekateri so jedli gobovo juho, drugi ričet, tretji kislo mleko in žgance, vse zelo dobro in hitro postreženo. Prav tako odličen borovničev zavitek, imajo tudi mešanega.
Posebej se moram zahvaliti oskrbniku, izredno prijaznemu gospodu, ki mi je ob moji nerodnosti, prisluhnil, našel moj ključ in se celo dogovoril za dostavo. Gospod Pavel, res hvala vam, veliko slabe volje ste mi prihranili.
Sprehodili smo se še po dolini Voje, mimo lepo obnovljene koče v Vojah. Poseben čar lepemu dnevu je bil sprehod ob koritih Mostnice. Pa tudi zadnji del med lepo urejenimi domačijami je sproščujoč. Veliko lepot imamo in kar nekaj smo jih videli v enem dnevu. Prehodili smo 22 km, višincev ni bilo veliko.