Jelovica

Sem se ponovno napotila med smreke na Jelovici. Tokrat z Jamnika proti planini Vodice. Na poti so derezice priporočljive, sicer pa shojeno in brez posebnosti. Kako je veter pihal in kako ni mogel oblakov odpihniti, pa tukaj

http://stezeinsledi.blogspot.com/2015/03/med-smrekami-na-jelovici-ii.html

Srečno na potkah

Edina, kako lepe motive v naravi znaš poiskati, zelo navdihujoče! Iz tvojih slik prav diha tišina, mir. Šumenje vetra v smrekah pa itak popestri pot. Blegoš pa prihrani za skupen pohod!

Res je bilo lepo. Ali si videla kako "umetniško" so zložena drva? Sem se pa spraševala zakaj mozaik na fasadi koče ni bolj ugledno na ogled postavljen. Glede Blegoša pa drži. Lp

V nedeljo iz Krope(izvir kroparice) na Vodiško planino in nazaj po poti proti Jamniku z odcepom proti Petelinovcu

Nekaj utrinkov z včerajšnjega izleta z Rovtarice na Selsko planino, Martinček in Lipniško planino.
Na Selski planini je že možno dobiti kislo mleko in sir.
Lp, Tadej

....Slap Grmečica, skrit v gozdu pod Jelovico... Slap je čudovit, voda buči, prši ko se preliva čez izdolbene skale in previsni pomol v globok tolmun.



http://jelenkamenmajdag.blogspot.si/2016/05/slap-grmecica.html

Majdag, kar korajži sta bili! Sem se vzpenjala enkrat v eni druščini ob tem kanjonu, pa so bili občutni precej mešani, ne najbolj prijetni. Smo tudi obrnili!

...Ločanka mogoče si ti šla še višje, je stezica še naprej v strmino. No ja pazit je treba in gledat kam stopiš ko je vse mokro, pa ni panike.

Slap Grmečica je čudovit, voda prši in se preliva v potok Grmečica. Le pot do tja je trenutno bolj blatna. Na cesti pa veliko potrpljenja in dosti goriva, zapore so povsod.

http://jelenkamenmajdag.blogspot.si/2018/05/slap-grmecica.html

Pri slapu Grmečica je vedno lepo. Še nekaj današnjih slik.
Lp, Tadej

V začetku pomladi je mednarodni dan gozdov, pa sem se namenil prilepiti kolaž fotografij iz prostranih gozdov; pa čeprav v gozdu bolj do izraza pridejo vonj in sluh, kot pa vid. Vonj sveže naklanih bukovih ali hrastovih drv, vonj jelke...

Ali pa v svežem jutru zamolklo petje samca kozače in rašpljasti odgovor samice.

Še tako lep park ne more biti več gozd, tako kot je pes le pes in ne more biti več volk.

Pazimo na gozdove, to je kraj, kjer hitro čutimo pradavnino, špicparkeljce ali bergmandeljce, tam so še pokopališča lepa.

Matura na Jelovici:

Ptice preizkušajo svoja krila in zapuščajo gnezda. Najbolj neučakane so že poskakale iz gnezd, pa kaj, če z buškami. Mladina je opremljena z močno voljo, znanjem in sovice ponovno splezajo na drevo, ter ponovno vzletijo. Vadijo in vadijo in potem enkrat neslišno odletijo za vedno.

Živeli maturanti!

Pa še nekaj: Kozača je v okolici gnezda res nevarna. Brez strahu napade, cilja na oči.

Planina Tamar leži na zahodnem robu Jelovice, slabi dve uri oddaljena od enega pomembnejših križišč na planoti ob gozdarski koči Rovtarica. Kljub številnim cestam in kolovozom orientacijsko ni zahteven cilj in je bolj sprehod kot pa planinska tura. S planine je lep razgled proti osrednjim Julijcem s Triglavom, z roba planine pa uzremo še Bohinjske Tolmince in Karavanke.
Ceste, ki vodijo do nje, so bile to nedeljo lepo prevozne, kljub občasni snežni (nekje tudi poledeneli) odeji, ki pa je večinoma zanemarljiva. Najbližji dostop do Tamarja s ceste, ki vodi vzporedno s planino nekaj deset višinskih metrov višje od nje, lahko poiščemo na eni od poti, ki se spustijo proti njej.
Znameniti Babji zob s planine lahko dosežemo v tri četrt ure.

Nekaj utrinkov z izleta po Jelovici. Lp, Tadej

.

V soboto sem prvič hodil po Jelovici

http://primozgraheljsblog.blogspot.com/2025/04/po-jelovici-partizanski-vrh-1411-m-z.html

Lep dolg krog po Jelovici, ni kaj. Midva sva največkrat na Dražgoški gori, Britmanci in Beli peči, občasno greva vse do Vodiške planine, enkrat sva bila na Zidani skali in pa enkrat sva raziskovala do Vratnega roba. Vse iz smeri Dražgoš/Jelenšče. Sva opazila te zelene trikotnike na drevesih protii Vodiški planini in so menda lovske oznake (lovska pot, meja revirja?).