Jeruzalem SPP

Nekaj slik z včerajšnjega izleta iz Ljutomera na Jeruzalem. Lp, Tadej

Zelo lepo...zanima me, kje ste startali, je pot označena, koliko časa ste hodili? Hvala za info

Parkiral sem ob pokopališču v Ljutomeru. Le malo stran poteka Pomurska planinska pot, do katere se prispe v nekaj minutah. Od tam naprej je pot dobro označena. Časovno je okrog ure in pol.
Parkira se lahko tudi v bližini Ljutomerskih ribnikov.

Super, najlepša hvala za podatke! in srečno še naprej

nedelja, 31.10.2021

Bom kar sem vtaknil, čeravno sem se potepal na biciklu. Tokrat iz Ormoža do Jeruzalema, Ljutomer še pride na vrsto, in po drugi poti nazaj. Bicikel je zakon, prihodnjič se Prlekije lotim temeljiteje, torej bo vsega več. Dolžine, višine in širine. Gorice so krasne, najde se še kak grozd, ki je ostal od trgatve in ga še niso škorci. Najde se krasne kotičke za počitek in razgledovanje. Če ne bi bil za krmilom, bi se lahko kar na nekaj krajih udeležil pokušine vin, seveda bi poleg kaj dobrega prigriznil. Prijetno je tudi poklepetati z domačini in o teh krajih marskaj izvedeti iz prve roke. Celo labodi ob ribniku Krap se niso pustili motiti, ko sem se jih lotil fotografirati z dokajšnje bližine. Res prijetno kolesarjenje po krasnih krajih, vredno večkratnega greha

https://tubojan.blogspot.com/2021/11/ljutomersko-ormoske-gorice-kolesarjenje.html

Turbo, lepo, da obiščeš tudi griče Prlekije, pa čeprav s kolesom.
Morda le namig, prav prijetno se da turo izpeljati v kombinaciji z vlakom. Le nekaj časa več terja, zato pa tudi kakšna kapljica ne bo preveč...

piotr, hvala za namig

Meni najljubša prleška kombinacija z vlakom: ŽP Ivanjkovci - Jeruzalem - Ribniki (obvezna postaja na turistični kmetiji Frank - Ozmec z odličnim domačim vinom) - ŽP Ljutomer mesto.

Sobotni utrinki. Lp, Tadej

Tako pa je bilo včeraj v teh koncih. Lp, Tadej

Odličen vodnik Uroš s Ptuja nam je uresničil željo, obisk Prlekije v jesenskem času. V nedeljo se nas je zbralo 33, nekaj nas je bilo prvič v Prlekiji. Res lepi so ti kraji in še bomo prišli. Na Ptuju smo vstopili na vlak in se peljali do Pavlovcev. Lahkotna pot po Slovenskih goricah, kot bi bili v Toskani, ali pa še lepše. Gledali smo proti Avstriji, drugič proti Hrvaški, pa seveda proti Halozam, do Donačke gore...Šli smo na Svetinje, krajši postanek, pa naprej do Maleka, kjer so imeli slikarsko kolonijo. Vinogradi pa vse naokoli, kamor je seglo oko. Sproščujoča narava v družbi prijaznih ljudi, kaj bi si še želeli več. Domačije so lepo urejene, vinogradi prav tako, kolesarske poti označene. Prišli smo do Jeruzalema, ki sem si ga tako dolgo želela. Klopca ljubezni, super razgledi in Uroševa razlaga, ki nas že pritegne v nove ture...To so kraji naših pomembnih mož, Stanka Vraza in Frana Miklošiča. Obiskali smo tudi teto Marto v Cerovcu. Gospa je izredna kuharica in gostiteljica. Pripravila nam je domače dobrote, zelenjavno mesno juho, kvašenico, pekli smo kostanj in pili domače vino in sok. Gostoljubno, prijazno, vse super. Iz Cerovca Stanka Vraza še do Makotnjaka, na vlak in proti domu. Še je nekaj časa za obisk Prlekije v najlepših jesenih barvah...Zahvala vodniku Urošu in teti Marti.

Tudi najbolj strastni hribolazci se včasih ne morejo upreti skušnjavi, da svoje gojzarje zamenjajo z bicikli in raziščejo jesenske lepote ter vinske okuse Prlekije. Družba sedmih planincev, nastanjenih v turističnem apartmaju v Gresovščaku pod Jeruzalemom, si je v podaljšanem vikendu privoščila biciklistično pustolovščino po klancih prleških goric, ki jih krasijo rumene trte in očarljive vasice, zaselki, samotne domačije in zidanice v okolici Jeruzalema, Ormoža, Velike Nedelje, Svetinj in Koga. In ker v teh krajih ni manjkalo niti dobre kapljice niti gostoljubnih Prlekov, nihče ni žaloval za tazaresnimi vršaci. Bodo že počakali.