Če še koga kdaj zamika obiskati ta vrh v kopnih razmerah - po grebenu, ki pada proti Rabeljskemu jezeru poteka povsem udoben pristop. Le povsem na vrhu ni več pametno slediti stari stezici
.
Začela sem pri topu ob jezeru, po lovski, ki pelje na Vette Scabre. Na približno 1250 mnv sem zavila direktno navzor proti stezi 656. Nato sem po njej sestopila par korakov do mesta, kjer se pot prevesi proti Rablju in tu zavila na greben. V spodnjem delu je stezica še vidna, višje se izgubi, ampak teren ni preveč zahteven. In tako je šlo lepo po načrtih do 1700 mnv. Od tu do vrha pa mi je slabih 60 višincev vzelo eno uro. Napaka je bila, da sem šla direktno navzgor v boj z ruševjem in ignorirala dokaj očitne sledi, ki so vodile prečno levo.
Na samem vrhu prostora brez ruševja nisem našla, zato sem začela sestopati navzdol po nekakšni preseki, ki je bila iz koraka v korak boljša. Istočasno pa se je krepila tudi volja, da poskusim še na sosednji predvrh. Po kakšnih 50 višincih spusta se ponovno ponudi slaba prečna stezica. Tokrat ji sledim najprej nekaj časa vodoravno, nato po čistini navzgor in končno po udobni preseki na vršni greben, kjer si končno privoščim pavzo.
Povratek je potekal po smeri prihoda, brez rušnatega dela. Prečne sledi so me varno pripeljale na točko, kjer jih prej nisem upoštevala.
Oznak ni nobenih, niti možica na vrhu. Se pa da brez ruševja. Ampak to vem šele danes ...
