Bismi, v kateri predel Slovenije pa bi rad šel?
Krpljanje nudi posebne užitke, še posebej, če je sneg nedotaknjen. Kam se boš odpravil, niti ni tako pomembno, bolj važno je to, kakšen je sneg.
Najhujša mora pa je krpljanje po zjuknjani gazi.
Za začetnike priporočam kar najbižnji zasneženi travnik ali grič. Za prve občutke bo že to dovolj. Prvi koraki na krpljah so lahko vse prej kot navdušujoči.
Sama sem po prvi nekaj urni krpljarski izkušnji imela le eno željo, da jih nesem nazaj v trgovino.
Krpljanje zahteva veliko kondicije in moči v nogah. Po zelo globokem in mehkem snegu se tudi s krpljami udira in zahteva dodatno moč za vleko s snegom obteženih krpelj iz udrtih stopinj.
Ko pa se jih enkrat navadiš, je hoja z njimi čisti užitek. Sama ne grem nikamor več brez njih in če se le da, si jih nadenem. Seveda sem na začetku poti večkrat v dilemi - z ali brez? Še posebej, če je snega malo ali se ne udira preveč. Na koncu se izkaže, da je s krpljami hoja večinoma bolj udobna in tudi hitrejša. Tako, da se strinjam z MajoO. S krpljami gre večinoma hitreje. To sem primerjala nazadnje, ko sva z možem šla po isti poti, on s krpljami na nahrbtniku, jaz pa na nogah. Hodila sem hitreje, lažje in prišla na cilj veliko manj utrujena.
Je pa res, da krplje niso primerne za vse terene, predvsem za strme vzpone in za prečenje strmih pobočij. Se pa super obnesejo v razmerah, ko se sneg iz koraka v korak spreminja (od ledu do udiranja do kolen), najbolj idealen za krpljanje pa je oskorjen sneg, ki brez krplej ne drži človeške teže, s krpljami pa se ne predira.
Poseben ritem pa dobi hoja s krpljami po mehki nedotaknjeni belini, ko se zdi, kot da bi se svet premikal v vpočasnjenem filmu.