Če si sposodim to temo. Od improviziranega parkirišča ob severnem robu vodi krasoslovna naravoslovna učna pot "okoli" koliševke. Narekovaji zato, ker vmes skrene proti Divaški jami in izpusti južni rob. Trenutno je sicer pot nekoliko skrajšana zaradi gradnje 2. tira in je vsaj uradno potrebno iti po bližnjici še tik pred progo. No, v soboto sicer prav tam, kjer pot doseže progo, ni bilo nikogar in si je dalo malo ogledati to nastajajočo infrastrukturno pridobitev. Iz Divače je tir že skoraj nared, celo vozno mrežo so že potegnili, malo naprej, kjer se bosta trasi tirov tudi ločili, pa je še gradbišče. Tudi podhod pod tiroma je pravzaprav že končan in nekdo je podrl železno mrežo, ki bi ga morala zapirati.
Da se tudi spustiti na dno udornice. Če je za hojo po učni poti (gozdnih poteh) popolnoma dovolj neka osnovna pohodna obutev, imata poti navzdol že bolj "visokogorske" karakteristike in je absolutno obvezna primernejša obutev, spust je odsvetovan v spolzkih razmerah, npr. v primeru snega (če v teh krajih kdaj zapade). Lažjo pot hitro najdemo, če gremo od parkirišča v smeri urinega kazalca. Pot je vsaj spočetka dobro vidna vendar kot rečeno, nekoliko težja (strma, po kamenju...), ko že kar precej spodaj zavije desno, se nekako izgubi, vendar ni problem najti dna. Tudi dno je sicer poraslo z drevjem, sedaj, ko ni listja, se sicer nekoliko vidijo pobočja tudi iz "žabje" perspektive. Druga pot je z južnega roba, ravno nekako nasproti parkirišča, tudi ta pot je strma in meliščasta, da si nismo upali po njej, sploh če obstaja nekaj varnejša alternativa.
Ko se učna pot mimo Divaškega Radvanja (mmg., obe vrtači sta sicer porasli z gozdom in posledično manj "instagramski") vrne v bližino udornice, je vredno "skreniti" desno ob južnem robu. S poti skrene cel kup uhojenih potk na neuradna razgledišča (so sicer opozorila, da je hoja po skalah na lastno odgovornost), od koder se ponujajo lepi razgledi na navpično severno steno, ki je praviloma večji del dneva osončena, v kader pa se da zlahka dodati še Vremščico in Nanos v ozadju.
Nekaj ravno tako neuradnih razgledišč je pričakovano tudi ob severnem robu blizu parkirišča (s tem da posnetki proti jugu zaradi smeri proti Soncu ponavadi niso najuspešnejši), ob vzhodnem robu je uradno in z ograjo zavarovano razgledišče s tablo o travnikih in klopjo, ob zahodnem robu pa zaradi "džungle" ni nekih primernih razgledišč.
Cela učna pot z gradbiščem 2. tira, ekskurzijo do dna, vključitvijo južnega roba in izdatnim fotkanjem je hirro vzela nekaj več kot 2 uri.