...S sestro se odločiva, da narediva to krožno pot. Seveda je potrebno organizirati prevoz na obe strani.
Vrbanove špice, lepa varovana pot, še najbolj zoprna v prvem travnatem delu, posebno, če sonce že pripeka.
Begunjski vrh, lepa razgledna gora, sledi daljši počitek, kofetek in topla juha v Staničevem domu, oboje zelo dobro.
Nadaljujeva proti Rž-i, zgrešiva odcep in nato poizkusiva po grebenu. Ta pa je vedno bolj ozek in poln drobnega peska po skalah, zato se raje obrneva.
Na Kredarici veliko ljudi, mravljice lezejo gor in dol po Očaku. Tam prenočiva, pa presenečeni hitro ugotoviva, da so modroci, deke zelo vlažne, skoraj mokre. Priložene so enodnevne rjuhe, ki pa ne pomagajo kaj dosti. Še dobro, da nosiva poleti v nahrbtniku vedno palerino, da sva jo lahko uporabile za podlago. Osebje prijazno, v točilnici velika gneča, zunaj pa zelo mrzlo.
Zjutraj že pred šesto na Triglav. Pa se jih je veliko že vračalo. Vrh že dobro oblegan, razgledi enkratni. Nadaljujeva proti Doliču. Pot navzdol ni ravno najbolj prijetna. Skale zlizane, varoval ni prav veliko, veliko lažje se je po tej poti vzpenjati, pa se je vse srečno izšlo.
Obiščeva še Lojza na ZTP. Bil je zelo vesel, postregel nama je s čajem. Je pa imel zjutraj na obisku že nekaj Primorcev. Nato proti Tržaški koči na Doliču. Tam kratek postanek in po mulatjeri v dolino. Veliko sreče in lepega vremena vsem, kjerkoli že ste
Majda