Ponovila sva smer iz leta 2021, le da tokrat v obratnem vrstnem redu. Soglasno sva ugotovila, da je to odlična varianta predvsem zaradi dolgega ogrevanja po ravnini in premagovanja najbolj strmih delov poti v vzponu.
Štartala sva na parkirišču pri železniški postaji v Celju. Tam je parkiranje ob sobotah in nedeljah brezplačno, pa tudi boljšega izhodišča si ne bi mogla želeti
. Nadaljevala sva skozi park po nabrežju Savinje vse do Levske brvi. Tega dela je za 4 km in kljub megli in mrazu sva se dodobra ogrela pred nadaljevanjem. Prečila sva reko in se po številnih odcepih vzpela proti Domu na Brnci. Vseskozi sva sledila markacije in tik pred domom ujela tudi prvo sonce.
Sledil je sestop proti kamnolomu v Libojah, kmalu za njim pa strm vzpon na Kotečnik. Ta odcep ni uradno markiran, je pa skromna pot označena z rdečimi črtami. Tako gre vse do vrha grebena, kjer se pojavijo običajne markacije. Od tu naprej sva bila ves čas pod budnim očesom lovcev, ki so ravno imeli jago na divje prašiče. Na srečo se jim oči niso preveč solzile in sva po daljšem grebenčkanju uspešno prečila še Mali Kotečnik
. Kmalu zatem sva se spustila na sedlo in na nasprotni strani spet strmo vzpela vse do ceste pod Gozdnikom. Sledilo je pešačenje po makadamu do Doma na Šmohorju in zaslužen počitek.
Po dobrem kosilu sva nadaljevala kar naprej mimo zapuščenega objekta in se odpravila v smeri Tremarij. Kmalu za zaselkom Debro sva ujela markacije za Veliki Slomnik, kjer so naju začuda ujele prve kaplje nenapovedanega dežja. Na srečo ni bilo hujšega, sva pa zato ekspresno sestopila, prečila cesto in se podala proti Homu. Od tu sva vzela linijo proti Celju in kako uro kasneje že bila pri Miklavževi cerkvi tik nad mestom. Sledil je še sestop proti Savinji in povratek na izhodišče. Še povzetek ... celotna pot je kljub vremenskim ujmam prehodna brez težav, pot nikjer ni odnešena, nekaj malega podrtih dreves pa ne ovira napredovanja.
Koordinate izhodišča pri železniški postaji : 46.2264889N, 15.2671975E