Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali se z Mrzle gore (2203 m), vidi Kokrsko sedlo (1793 m)?
Glasuj

Kriška planina

Natisni
velkavrh31. 05. 2011 06:27:50
Nikjer še nisem zasledil, da bi kdo pisal o tej glavni pašni in turistično pomembni krvavški planini.

Gor lahko pridemo z gondolo in se sprehodimo do planine. Bolj bo za nas zanimiva pot z avtom. Lahko se z avtom ustavimo na vrhu Ambroža in gremo po gozdni poti, ki je dobro označena, le začetek nima tabel, ker se začne tik preden zavijemo k kmečkem turizmu Pr Ambružarju na levi stran. Nekako po petih mimutah hoje je križišče poti. Lahko izberemo levo ali desno varianto. Leva nas pelje mimo vzletišča za padalce in nas malo bolj v levo pripelje na levo stran planine Jezerce, desna pa na desno stran te planine. Lahko pa se z avtom zapeljemo na veliko parkirišče pri planini Jezerce. Tu je rampa, do sem pelje široka asfaltirana cesta. Sedaj pa lahko gremo kar po cesti naprej in pri čistilni napravi zavijemo desno in pridemo na planino. Lepše pa je ,če gremo s parkirišča na desno proti planini Jezerce in kmalu pri veliki panoramski razgledni tabli zavijemo po lepi poti na levo. Pot nas pelje pod Kržiščem, kar je v bistvu desna stran Kriške planine, ki je pozimi čudovito smučišče,z ostanki skakalnic. Sedaj pa vidimo pravzaprav rumeno poljano pogačic. Kar so narcise za Golico, to je Kržišče na strani planine Jezerce za pogačice. Ta pot nas pripelje nasproti parkirišča pod kompleksom apartmajev,ki so sedaj v glavnem v zasebni lasti, leta nazaj pa so bila od tovarn. V sklopu tega objekta je tudi prijetno gostišče. Kriška planina je pomembna pozimi, ker do sem poteka lepa smukaška proga. Od tu gremo smučat na Kržišče ali z vlečnico nazaj na osrednja krvavška smužišča. Tu imamo na desni strani kar štiri šanse za namestitev poleti kot pozimi. Prvo je kmečki turizem pri Vižinčarju,izredno priporočam, na vhodu nas pozdravi totem orla. Nad njim so apartmaji, katerega lastnika ne poznam. Nato sledijo Apartmaji Pr Škrjancu, ki imajo lepo kmetijo-zadnjo v Stiški vasi. Zadnja pa je gostišče ali kmečki turizem Pr Florjanu, ki imajo tudi čudovit kmečki turizem na vrhu Ambroža imenovan Pr Ambružarju. Oni imajo tudi lepo kočo na skrajnem desnem robu planine, kjer se pride gor iz Kamniške Bistrice ali nadaljuje proti planini Koren in naprej na planino Košutno ali Kompotelo, samo je odprta samo pozimi. Torej razlogov za obisk več kot dovolj. Lahko prijetno posedimo in si privoščimo domačo hrano. Od tu nadaljujemo pohod proti Krvavcu po udobni smukaški progi, ki nas pripelje prav pod hotel na Krvavcu ali pa gremo po potki nad gostišči, ki nas pripelje prav k hotelu in k Plečnikovi kapalici. Res je to primeren izlet z otroki, za malo starejše ,ki ne morejo hoditi daleč, želijo pa se nadihati gorskega zraka. Prilagam kup lepih slikic.
Kriška planina Veliko parkirnih mest1
Kriška planina Prišli sma prav2
Kriška planina Zapornica, dlje z avtom ne smemo3
Kriška planina  Na vhodu na planino Jezerce na levo proti panoramski tabli4
Kriška planina Rumeno morje5
Kriška planina Kriška planina se nam že odkriva6
Kriška planina Apartmajski kompleks7
Kriška planina Desni del Kržišča z opuščenimi skakalnicami8
Kriška planina Pr Vižinčarju9
Kriška planina Na orla ne gre pozabiti10
Kriška planina Pr Škrjancu11
Kriška planina Zadnji je Pr Florjan12
Kriška planina Gospodar je praznoval sedemdeset let in visi s puško vred, ker je tudi lovec , na mlaju13
Kriška planina Še pogled  s poti na Krvavec na planino14
Kriška planina Za pokušina samo pogled proti kapelici in hotelu15
všeč
skala1239. 10. 2011 19:34:41
Danes sprehod po snegu in močnemu vetru po Kriški planini.Lep pozdrav
1
2
3
4
5
6
7
8
9
všeč
Tadej10. 05. 2016 08:28:06
V nedeljo sem se povzpel na Kriško planino. Pot sem začel pri spodnji postaji žičnice na Krvavec, nato pa sem se skozi Lukenjski graben povzpel do Ambroža pod Krvavcem, od koder sem nadaljeval na planino Jezerce in dalje do Kriške planine.
Sestopil sem po grebenu Trdovnika.
Lp, Tadej
Jutranji pogled na Triglav1
Pogled proti Šmarni gori in grmadi2
Pogled z Ambroža pod Krvavcem3
Turistična kmetija pr Ambružarju4
Sv. Ambrož5
Na planini Jezerca6
Na planini Jezerca7
Pogled proti Storžiču8
Ob poti9
Kriška planina10
Kriška planina11
Ob poti12
Navadna smreka, nenavadne oblike13
Ob poti14
Na grebenu Trdovnika15
Prečenje, v pomoč so nam varovala16
Utrinek17
(+1)všeč
Sorok10. 05. 2016 11:40:31
Ta smreka na 13. sliki me je spomnila na podobno, ki je nekoč rasla na Mali Poljani pod Tolstim vrhom, je pa že ni več. Tudi sam sem se čudil tako raslim vejam - moram pobrskati po arhivu, ker vem, da sem jo slikal. Ker vidim, da to ni bil osamljeni primerek, sem malo "poguglal" in presenečen ugotovil, da lahko gre za t.i. Kačjo oz. Kačasto smreko, ki
je taka zaradi mutacije dednih zasnov. Baje je v Sloveniji znanih samo okrog 10 primerkov.
Tadej, če je to TO sva lahko vesela, da sva na to redkost naletela in bila pozorna, ne da bi vedela za njonasmeh
(+1)všeč
Tadej10. 05. 2016 12:01:16
Kačastih smrek sem že nekaj videl in tudi mene je najprej spomnila na to.

Kačasta smreka na Slivnici http://www.hribi.net/slika.asp?pot=57404

Smreka na sliki 13 pa je navadna smreka.
Pisal sem na Zavod za gozdove Slovenije in od OE Kranj dobil naslednji odgovor, katerega del objavljam, zahvaljujem pa se jim tudi za izčrpen odgovor.

"Iz slike je razbrati, da gre za navadno smreko. Smreka je bila očitno v preteklosti večkrat močneje poškodovana, imela je odlomljen vrh, in vsakič je vlogo vrha prevzelo več vej, kar je privedlo do te zanimive košate oblike. Košate smreke z več vrhovi pogosteje dobimo v okolici planinskih pašnikov. V gorskem svetu so pogostejši močni vetrovi, ki odlomijo vrh, posamezna izpostavljena drevesa lahko večkrat zadane strela, drevesa na pašniku pogosteje poškoduje tudi človek ali živina. Pogoj za takšno obliko rasti je, da je imelo drevo ves čas iz vseh strani dovolj svetlobe, da je torej vse življenje rastlo samostojno, na odprti, pašni površini. Zaradi pogostih in močnih ran so takšna drevesa običajno bolna - skozi rane pride glivična okužba, najpogosteje se pojavi rdeča trohnoba. Ko trohnoba napreduje, drevo postaja vedno slabše odporno na zunanje dejavnike. Zmanjša se predvsem statična stabilnost kar s časom lahko privede do podrtja celega drevesa ali posameznih vej (vetrolom, snegolom), kar je žal opazno tudi na vaši sliki."
(+2)všeč
tinky10. 05. 2016 12:17:15
.....
1
všeč
Sorok10. 05. 2016 12:25:12
Hvala ! No, zdaj se ne bom več motilvelik nasmeh - kakorkoli tudi takšno je fajn videtnasmeh
Tinky, a si hotel povedat, da sva jo na M. Poljani skupaj našla mežikanje
(+1)všeč
Sorok10. 05. 2016 12:28:03
Aha slika. Ja tedaj je že bila podrta.
(+1)všeč
Sorok10. 05. 2016 18:42:02
Našel fotko omenjene smreke; ni moja - izposodil sem si jo od Mrkeganasmeh http://www.hribi.net/slika.asp?razmerekomentar=185652
(+1)všeč
andi221. 07. 2024 18:57:28
Veliko je bilo govora o dostopih, pa sem si danes rekel, gremo eno od čim nižje. Od P pri postaji za Velko in skozi dolino Korošice, ki je seveda več ni v obliki, kot smo jo radi vozili do peskokopa. Že vstop v dolino je odneslo, nato pa si ´cesta´ in potok ves čas delita mesto. Nad Markovo levo na Kriško planino, kjer spodnjega dela poti v bistvu več nizmeden malo gledaš, če je kje markacija, pa si za silo v pravilni smerinasmeh na planini se pasejo tudi letošnje kravice, no, bolj počivajo ob mamicah. Čez Kržišče in po strmem veznem grebenu v smeri Planjave. Celo pastirski klin se najde. Preden pot ujame pobočja Kamniškega vrha pa levo nazaj in kmalu po lepi stečini strmo navzdol. Na Markovi poiščem lovsko prečenje proti Mokrici, na križišču pa jo nato mahnem navzdol do peskokopa. Vračanje čez Brsnike se je kar vleklo. Cel dan sem bil sam, pa sem se zato v gužvi ob vrnitvi v civilizacijo ob videni avto tablici Irske spomnil na interno šalo: globalno gledano nas kakšna milijarda vsak trenutek potuje več tisoč km od doma. Druga milijarda isti trenutek mrzlično na spletu načrtuje, kako bo takšen izlet izvedla v kratkem. Tretja in četrta pa razmišljata, da bo jutri res treba na splet pogledat, kam bi potovali v kratkem... Jah, nemirni smo ratali, še gnuji v Serengetiju se lahko skrijejo pred namimežikanje lp
Tako nekako je šlo - po modri sledi gor, po oranžni nazaj.1
Ni ga čez privat plažo, potop v mrzlo vodo je prijal kot že dolgo ne.2
(+4)všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki