6.10.2022: Avgusta se mi je med lazenjem po Jamnikovi in Golarjevi peči porodila ideja, da bi bilo lepo zraven dodati še Strevčevo peč.
Startal sem blizu Klemenčje žage pred Logarsko dolino. Vlake proti Klemenškovi turistični kmetiji so navzgor še bolj strme kot navzdol. Razgledi so zato z vsakim korakom vse lepši. Po slabi uri hoje sem zavil z vlake za Jamnikovo peč. Lepo mi je šlo. Kako tudi ne, saj sem že poznal pot in mi ni bilo treba iskati prehodov. Na grebenu Jamnikove me je začela boleti noga. Že sem v glavi mlel razne možnosti skrajšanja ture. Kot prvo sem spustil vršni greben Jamnikove peči. Žal mi je bilo samo krasnih razgledov z nje.
Med blagim vzponom po lepem gozdu Golarjeve peči je po analgetiku bolečina ponehala in dobil sem nov zagon. Presenetil me je velik trop gamsov, da sem čisto pozabil slikati, ampak sem samo užival v opazovanju. Skalni rob Golarjeve ponuja krasne razglede, da mi je bilo prav težko iti naprej oziroma navzdol do potoka Globovšek. Kanjon je že po nekaj deset metrih zasut s plazom. Kanjoning bo tam čez kar zahtevna zadeva ali pa sploh nemogoč.
Vzpon na Strevčevo mi je popestril lep modras. Skoraj bi se rokoval z njim. Se ne bojim kač, ampak tokrat me je res presenetil. Z vrha Strevčeve sem v globini pod sabo iskal pot za sestop. Začel sem po vzhodnem grebenu, ki je potreben v spodnjem delu dosti zbranosti, da ti ne zdrsne. Spodaj v gozdu in na poseki pa je toliko novih vlak, da se mi je plan narejen na vrhu čisto porušil. Na poseki pod Strevčevo sem zavil eno vlako prepozno in zato potem grizel po eni peščeni grapi navzgor do prave. Bilo pa je ob tem toliko lepega, da sem to sproti pozabil. Pogled na vse tri prehojene peči pa nagrada za konec poti.
Neverjetno divji konci, ki te kar zasvojijo.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez
