Dejan, leta 1994 sem po tem grebenu hodil z bratrancem. Ker nimam slik od takrat, se bom skliceval na zgoraj omenjene Jovanove fotografije, seveda pa moras upostevati, da je v mojem spominu zarado dolgega obdobja lahko kaj narobe zapisano.
Z Vrtaskega Slemena sva samo do Jovanove fotografije št. 37 potrebovala kar 10 h, predvsem zaradi popolne krušljivosti, na katero takrat nisva bila psihično pripravljena. Najprej sva šla po zelo podobni trasi kot Jovan nekje do fotografije št. 22, od tam (nekje, ne spomnim se vec natancno, ampak takrat se mi je zdelo edino logicno) po eni slabo izraženi gredi dalec v desno pod Vrh nad Mužici (po severnem pobočju), ko je gred izginila sva najprej sledila posevni zajedi okoli 50 m navzgor, potem čez en greben prečila v desno, potem pa zelo strmo po sosednji noro krušljivi grapi (v kateri je prijel na sredini en sam klin) navzgor do sedla, kjer sva prisla na J-stran le nekaj 10 m vzhodno od mesta, ki ga prikazuje fotografija št. 36. Tam sva ugotovila, da sva bistveno prepočasna in sva najprej bivakirala, potem pa se naslednji dan spustila v Vrata cez pragove (najprej do PP).
V plezalnih vodnikih pise, da bi tale greben moral prečiti v dobrih 2h, a seveda z ustreznimi izkušnjami, ki jih takrat ni bilo v izobilju
, danes bi morda slo v kakih 5h, se vedno pa je glaven in edini problem res nepojmljiva krušljivost. srecno pot!