Lajnar - Možic - Vrh Bače

Najbrž zadnji dedec na katerega sem zlezla letos, sem napisala enkrat konec septembra.Kar se tiče dedcev je držalo, možica sem pa vseeno še zmogla.:jezikanašnji izlet je potekal v obrnjeni smeri kot zgoraj Ksenin, vmes pa smo se vzpeli še na Slatno, vrh nekoliko z markirane poti med Možicem in Lajnarjem. Skratka Petrovo brdo, Vrh Bače, Možic, Slatnik, Lajnar in krožno nazaj na izhodišče, je šlo danes. Pot je dobro markirana, snega malo, prav tako malo obskovalcev. Sneg na vrhu spihan in trd, a ni delal težav. Na poti do Vrha Bače je zaradi podrtih dreves poskrbljeno za dodatno telovadbo. Tudi turni smučarji so že bili na delu, a je snega za kakšen večji užitek premalo. Lep, sončen in mrzel dan, okus po zimi zagotovo.

Snega je bilo dovolj tudi za večje uživancije. Enkrat smo se zabili proti Možicu (napaka), pod Lajnarjem pa lepa smuka na obe strani. Par centimetrov napihanega suhca na trdi podlagi. Dravh in Slatnik sta tudi smučljiva, a gleda ven še precej ostankov praproti in trave. Kamnov praktično ni.

Letos poleg Zvoha do sedaj druga tura s smučmi po vrhovih gora Soriške planine.
Snega za udobno smuko je povsem premalo, za nameček je nepredelan brez podlage.Bilo pa ga je povsem dovolj za brezkrbno hojo s smučmi, nabiranja kondicije in nekaj spusta po lastni špuri.Pohodnikom bodo ti okoliški hribi nudili obilo lepih užitkov in do Možica se bodo ravno prav zmatrali ob gaženju posameznih zametov.Pot po južni strani Slatnika pa le odsvetujem, ker so na določenih mestih sitne zožitve s strmino in naloženo plazovino, zameti, rahlo skorjo, spodaj pa pomrznjena trava.Greben Slatnika je deloma spihan in dostopen, vmesna pot po grabnu pa obilo zasnežena.Poti so le na malo shojene.Več opisa s ture je na TK-gora.Lp!

Zopet zgornjo zimo preganjava Po barvi trave,bi lahko rekli da je že jesen,tako je vse zažgano od poletne vročine.Nekaj cvetic smo še srečali,ki še kljubujejo suši.Po vrhovih pa veliko obiskovalcev,morda posledica obratovanja sedežnicerazgledi solidni,le bera borovnic in malin je bila bolj slaba

Ati-ju je zopet ratal,lepe fotke

S Petrovega Brda strmo navzgor po planinski poti do lovske koče na Kovcah. Tu obrneva desno in navzgor proti Lajnarju. Neoznačena stezica naju zvabi do lovske preže. Od tu naprej sledi strmo brezpotje po južnem grebenu na Lajnar. Na vrhu in naprej preko Slatnika, Možica in Šavnika vzhodnik močno brije. Sestopiva na Vrh Bače in v Bačo pri Podbrdu. Sledi nekaj brezpotja in po makadamski cesti pod Kupom nazaj na Petrovo Brdo. Pot brez posebnosti, vse lepo označeno in prehodno.

JE bil mogoče kdo na Lajnarju in Možicu te dni?Hvala

Prehojena pot od Dravha, do Možica. Vreme odlično, pot brez posebnosti, pihalo pa tudi

26.5. 2021. Z vlakom iz Nove Gorice do Podbrda. Potem pot pod noge čez Petrovo Brdo na Lajnar . Prvi vrh. Ogled kasarne. Potka je bila ponekod težje prehodna zaradi dreves na poti. Snega tu ni več. Sedaj so zvončki in trobentice v polnem rastju. Nadaljevali smo do Možica. In mimo kasarne, kjer imajo ovce, na vrh Slatnika. Od tam pa po grebenski poti , kjer smo šli prvič na Bačarsko sedlo. S Slatnika vodita dve poti do sedla. Se spomnim letos sva z Marijanom obrnila prav na tej poti iz Bačarskega sedla pod Slatnarjem zaradi preveč snega. V sredo pa teh težav ni bilo. Prav zanimiva razgledna je tale grebenska. Ni označena. Nad lovsko kočo na Bačarskem sedlu smo si ogledali še eno kaverno , ki je od vseh še najbolje ohranjena. In poiskali mejni kamen še iz daljnih časov. Še vedno stoji kot mejnik in opomnik. Sestopili smo krožno v Podbrdo, kjer smo počakali na vlak. 20 km hoje je naneslo.

Da ne odpiram nove teme. Včeraj 2. 6.2021 smo prehodili zanimivo turo. Ni bilo ravno dosti višincev. 20 km je naneslo. Zopet z vlakom z Nove Gorice do Podbrda. Potniški vlak je tokrat vlekla dizelska lokomotiva. In pričeli malo pred sedmo iz Podbrda do vrh Bače. Imeli smo domačina s sabo. Nekoč v mladih letih je tu živel. Nadaljevali smo v vasico Nemški Rovt na Bohinjskem koncu. Pot je bila označena kot Juliana trail. Tudi po travniku spodaj, čeprav je imel Marijan zarisano bolj desno ob travniku. In prišli v Bohinjsko Bistrico. Potem pa šli skozi najbrž najdaljši tunel 6,3 km dolg v Podbrdo na vlak. Tunel je precej širok prostoren. Nisem si ga predstavljala. Baje so nameravali postaviti še en tir a se to ni zgodilo. Skoro dve uri hodiš v temi le ob svetilkah. In ko prideš na svetlo rabiš nekaj časa , da se privadiš na svetlobo. Spodaj teče voda, ko je deževje verjetno kdaj tudi poplavlja. Tako so nam svetovali naj počakamo da mine deževje .

Drugi tir je bil postavljen do leta 1938.Vode je ob deževju do kolen.

V soboto šest deklet prehodilo lahkotno turo s Soriške planine na Lajnar, Slatnik in Možic. Kako se priležete tako lahkotno pohajkovanje po morju. Nekaj borovničk je že, a bi bilo bolje še malo počakati. Cvetja pa ogromno, od lakote do turških nageljčkov...Dobro se je umakniti najbolj obljudenim točkam in sopari, na Soriški planini je bila prijetna temperatura, ljudi ravno prav. Ob vikendih in praznikih je zelo ugoden avtobusni prevoz iz Ljubljane preko Soriške planine v Bohinj, do konca avgusta, super deluje. Razgledi od Porezna do Triglava, Rjavine in Bohinjskega jezera. Dela žičnica, kolesarska steza, kamp, novo gostišče Lajnar...prijetno in lepo.