Lokovnikov Grintovec

A ne moreš en dan ostat doma?
Prebijanje skozi ruševje pod vrhom je kar težavno. Ko ni bilo snega, sem se bolj pod njim plazil.
Modrasa si pa dobro ujel
lp

robter, pri takem vremenu res ne moreš biti doma

Tale modras je pa zgleda ljubitelj snega in smučar po poklicu!

Modrasa sem presenetil, ko se je sončil na Rjavi peči , glede na to, da sem bil kar hiter, sem imel srečo, da se je umaknil in ga nisem pohodil, ker sicer ne vem kako bi se mi izšlo

Pot je opisal Parkeljc... danes kar se tiče vremena je bilo vse: od sonca, oblakov, sodre, dežja in vetra... Kar se tiče živali so prevladovale miške... in dva gada (letos jih bo očitno mrgolelo ) Sama pot... fantastična... sam ljubi mir, rožice, malo adrenalina, sneg je zamenjalo ruševje (zelo visoko in zelo uporno tik pod vrhom) in plaz skal... kateremu za las ušla (samo v opomin, da se tudi to lahko zgodi, pa kaj pridigam sedaj, ko sem doma na varnem ) Ja... če zaključim... LG je zelo zanimiva gora... in skoraj bi pozabila... z neprecenljivim pogledom na Košuto!

Lunca, tod mimo sem šel pred kakim mesecem , ko sem se vračal s Košutice- gor sem šel prek Hanžkovega sedla in nekako nisem videl odcepa za Lokovnikov Grintavec, čeprav sem ga imel tisti dan v planu, tako, da sem se spustil na kočo na Starem Ljubelju. Z oskrbnikom pa nisem imel sreče, odpeljal se je ravno po pijačo. Videl pa sem res neki odcep prek te avsrtijske ograje. Ali je to to?

malo za staro tablo Ljubelj Košutica prečiš ograjo ja

http://tomazsarc.blogspot.com/2015/05/lokovnikov-grintovec-1652015.html

Včeraj sem z boljšo skupino upokojencev planinskega društva Škofja Loka obiskal malo obiskan Lokovnikov Grintavec.Šli smo na njegov popolnoma zaraščen vrh prek mejnega prehoda Ljubelja. Na meji te seveda Avstrijci ustavijo in pregledajo osebne-dosledno.Na ta vrh sem že sam poskušal iti od planine Korošice prek Košutice do Starega Ljubelja, vendar nikakor nisem znal poiskati prave poti.Sedaj sem videl , da je precej bližje, če gremo od planine Korošice na osvojitev malo obiskanega vrha.Torej čez tunel v Avstrijo in na izhodišče v vasico-Sele- Zvrhnji kot pri Malejevi žagi-666m (Zell-Oberwinkel-Male ).Nazaj na Ljubelj k taborišču, kjer nas je čakal avtobus , je kar sedem ur hoje. Tu prestopimo glavno cesto in na levo na označeno pot po Hanjževem grabnu ob Hanjževem potoku, ki ima bolj status manjše rečice.Potoček je izredno vodnat in tvori brzice, manjše skočnike, lepe tolmunčke. Pridemo tudi do označenega slapu in si ga ogledamo od blizu. Ob tem potoku je bilo davno nazaj ogromno manjših mlinov, ki so bili zgleda leseni in ni danes ne od mlinov in naprav ob njih nobenih sledu. So pa naredili nekako maketo lesenega mlina v naravni velikosti in si ga lahko ogledamo.Tu je tudi merilno mesto za vodostaj potoka. Pot je lepa ob tej soteski-ne manjka mostičkov, ograj in prehodov nevarnih mest opremljenih z lesom po tleh. Ko stopimo iz soteske naredimo ovinek do kmetij Hornik-Mlečnik.Pred kmetijo na levem bregu imajo celo manjši ribnik s dotokom izvirčka. Celo ribe plavajo noter. Vrnemo se nazaj na pot 650.Sedaj nas čakajo nekako trije sklopi vzponov po sicer lepi potki.Pridemo do križišča poti , ki nas levo usmerjajo na Hajnževo sedlo,mi gremo po desni na Dovjakovo sedlo.Pridemo na obširno Lokovnikovo planino, kjer je izvir . Ta čas je na planini kar velika čreda govedi. Mimo popolnoma nove preže gremo naprej na sedlo. Preskočimo ograjo pašnika in smo na sedlu. Na desni nas čaka naš osrednji cilj Lokovnikov Grintavec. Sedaj nas pa čaka mukotrpno prebijanje po popolnoma zaraščeni potki prek ruševja. Brez dolgih hlač in dolgih rokavom bomo močno opraskani. Grintavec ima predvrh in tu se nas večina kar ustavi. Le par se nas poda na drugi kucelj, ki je glavni vrh Lokovnikovega Grintovca. Nekaj jih je kar počakalo na sedlu. Nato pa na levo proti planini Korošici.Po tej potki nekoko hodimo pod vznožjem Košutice in že smo na planini Korošici in po lovski na Ljubelj.Na ovinku glavne ceste po bližnici do parkirišča nad taboriščem.

To pa je selekcija, da se upokojence deli na dobre in slabe. Pardon, na boljše in slabše

Mogoče je mislil na premične.

V okviru PD Škofja Loka delujeta dve upokojenski skupini. Ponedeljkova ubira malo lažje ture , četrkova malo zahtevnejše. V programu aktivnosti društva si lahko pogledate kam planiramo iti. Penzionerji imamo planirani dve turi mesečno.Pri četrkovcih izvedemo celo eno dvodnevno. Lani je bil recimo Cres-bilo je enkratno.

Branko, zavidljivo zgledno imate urejeno spletno stran, bilten je pa sploh super.

Hvala! Društvo Škofja Loka je hvaležno za vsako pohvalo. Trudi se kar skoraj dvajset planinskih vodnikov.

Sem se zagledala vanj že lani z grebenske poti na Košutico. Le kateri je ta, ki leži v senci Košutice, mnogo bolj obiskanega vrha?
Pa ni o njem prav veliko zapisanega, komaj kaj, še največ na teh straneh.
Včeraj na lep jesenski dan, je bil Lokovnikov Grintovec prava izbira.
Osamljen vrh, a imenitno razgledišče.
Vrhovi v okolici pritegnejo poglede, kako ne bi, saj so bili odeti v jesenske barve, od Grlovca do Ojstrca, v bližini pa Hajnžev Praprotnik, tudi prav vabljiv.
Ni bil privlačen samo vrh, ampak tudi pot, ki pripelje nanj pod ostenji Košutice, je bila včeraj pravo razkošje pogledov. Prav posebno se je zableščal Triglav, saj se je prav tam jasnina najprej pokazala.

Prav vsakomur želim, da se povzpne na ta vrh, ga spozna, se razgleda po njegovi okolici in občuduje z njega mnogo bolj poznane vrhove.
Pa še samoto bo užival.

Ruševje se je pa tudi že ublažilo, mene ni prav nič motilo. Sem se prebijala že skozi hujšega

Včerajšnje plazenje skozi rušje proti vrhu Lokovnikovega Grintovca, me je pa spominjalo na tisto Avsenikovo pesmico, ki se zaključi takole "če ravno po golih kolenih grem za njim, samo da ljubega dobim"
Tisti, ki se boste vseeno odpravili po tej poti, imejte s sabo kakšno mačeto ali žago. Se je res precej zaraslo od zadnjega obiska v oktobru.

Drugače pa zjutraj po lovski od Koncentracijskega taborišča, kjer naju je spremljalo žvrgolenje ptic in omamni vonj nagnoja. No, njegovo ime ni ravno zveneče, pa vseeno.

Na celi poti srečali komaj koga, od odcepa na avstrijsko stran, pa nikogar.
Veliki vrh pa je bil z vrha videti precej obiskan. Pa mi je bilo vseeno bolje kar na temu.

Imaš čisto prav. Včeraj so skoz potovali oblaki. Ogromno dela so imeli. In tudi sestop v Zadnjico je bil tako vroč kot poleti. Sem se preoblekla v kratke hlače, takoj ko ni bilo več snežišč na mulatjeri. Prav nenavadno za začetek junija.