Mala Lojtrica (Cima Piccola della Scala)
|
triglavski13. 07. 2009 20:43:54 |
Začela sva na parkirišču v Jezerski dolini pri izlivu Belega potoka. Prvi bolj topel dan se pri hoji skozi prijeten gozd ni kaj dosti poznal. Koča Saškega kralja je napol obnovljena in zaklenjena, jasa na kateri stoji pa razgledna in sončna. Nadaljujeva do struge, ki je nekoliko zmahana od snežnih plazov, tudi rušje na začetku nadaljevanja precej sili na pot, ampak gre. Še višje zapustiva označeno pot, ki vodi do bivakov Gorizia in zavijeva v desno na komaj vidno stezico, ki naju pripelje pod južno stene Male Lojtrice oz. na vstop na poševno gredino po kateri se povzpneva na vzhodno stran gore. Slediva možicem in iščeva najboljše prehode, ponekod je tam okoli I, prideva na manjše sedelce s katerega je globok pogled dol v dolino Mrzle vode, sledi še nekaj metrov lažjega plezanja, zatem pa se v zaključem vršnem delu stena postavi precej pokonci. Marjeta se naveže na vrv in spleza na vrh, sam se ji kmalu pridružim. Prav veliko prostora tam gor ni, saj je to ena najbolj ošiljenih ostric v Julijskih Alpah. Tudi nazaj dol se skrbno varujeva s pomočjo sidrišča na vrhu, ki služi plezalcem za spust ob vrvi. Sledi lahko plezanje nazaj dol do vstopnega mesta na gredino, kjer si vzameva čas za počitek in opazovanje širnega razgleda. Tudi sestop v Jezersko dolino ob šumenju Belega potoka je prav prijeten, še bolj pa poležavnje ob Rabeljskem jezeru.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
|
|
|
|
rozka22. 05. 2011 19:54:12 |
Zjutraj se dobim z ostalimi v Jezerski dolini, natančneje pri izlivu Belega potoka, kjer nadaljujemo proti koči Brunner in po poti, ki pelje do bivaka Gorizia, vendar mi pot že prej zapustimo in po nemarkirani poti, ki zavije desno, opravimo vzpon na Malo Lojtrico. Tu in tam smo kam zašli , vendar je bilo prav zabavno iskanje najboljših in predvsem pravih prehodov. Do vršnega sedela pot ni zahteva, je pa zato zadnji vzpon (II) popestrila plezarija nad prepadno steno, saj je bila grapa, po kateri bi bil prehod najboljši polna lukenj in snega. Vrh pa pravo presenečenje, ker je tako ozek, da smo kot četica stali en zraven drugega Sledil je varen sestop nazaj do koče Brunner, kjer se je ena skupinica odločila za sestop v dolino, ostali pa smo se povzpeli še na sosednjo Lepo glavo...
|
|
|
|
Jany23. 05. 2011 08:15:13 |
Zanimivo. Lepo. Nemarkirane poti in brezpotja so itaq zakon. Meni sicer malo manj poznani konci, ki jih bo treba še "pohodit". S snegom niste imeli večjih problemov, kot je videti!
|
|
|
|
Janez Seliškar9. 06. 2014 10:41:56 |
V dolini Belega potoka je nad gozdno mejo še precej snega. Pri bivaku Gorizia je še prava zima. Na poti normalnega pristopa je snežišče do vstopa na gredino in še eno (1) snežišče pod grebenom.
(+4) | | |
|
|
|
|
gvodopivec10. 07. 2014 13:13:06 |
Pozdravljeni, mogoče kdo ve, kakšne so kej razmere po dolini proti bivaku Gorizia ter naprej čez sedlo proti koči Corsi? Hvala
|
|
|
|
sla10. 07. 2014 13:57:39 |
Pred kakimi 10 dnevi - do bivaka Gorica je nekaj krajših snežišč, ki niso omembe vredni. Do škrbine je snežišče, ki pa sem ga jaz prehodila v nizkih čevljih. Proti Corsiju sem videla več snežišč (predhodnik se je dol spustil z derezami, jaz pa sem odvila na Pot Stoletnice, ki je neproblematična - kopna). Glede na ohladitve bi znal biti problematičen vrhnji del škrbine (z ene ali druge strani), ostalo pa ne.
|
|
|
|
miri10. 07. 2014 14:20:16 |
1
(+1) | | |
|
|
|
|
Macesna9. 11. 2015 22:40:07 |
V gorah nad Belim potokom je bilo včeraj kar nekaj ljudi. Za tokratni cilj sva si izbrala normalni pristop na Malo Lojtrico (2099 m). Pod njeno južno steno sva zapustila označeno pot proti goriškima bivakoma, prečkala zoprno peščeno melišče in se povzpela po dobro vidni gredini, ki pelje na vzhodna pobočja. Gredina je čez čas vse ožja, stezica na njej vedno bolj skromna. Na pripravnem mestu je treba zaviti v skrotje strmo navzgor in iskati najlažje prehode. Pripravnih mest je več, prav tako z možici le delno označenih variant. Nama se je pri vzponu in sestopu posrečilo poiskati najtežavnejši in najbolj nemogoči varianti. Iztečejo se na travnatem sedlu pod vršnim rezilom-mesarico. Sledi še plezanje nanj (kakih 12 m, II), ki pa kljub strmini ni prav nič težko, saj je skala izvrstna, v njej pa »šalce«. Vrh je izredno zanimiv, prostora je asketsko malo, razgledi pa so super, kot z balkona.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
(+6) | | |
|
|
|
|
lynx20. 08. 2016 22:26:58 |
Snega ni več. Varovala in možici so preživeli, na prvo gredino pod vrhom pa se da tudi s kratkim in ozkim prečenjem proti veznemu grebenu k veliki sestri in takoj navzgor (krajše; očitno, možiček).
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.