V sredo smo šli z družino (žena, desetletnik, sedemletnica in štiriletnica) k Macesnu v Malo Pišnico. Okrog dva kilometra ob strugi, kjer se držimo desne strani (v smeri hoje oz. leve strani potoka). Prečenje struge enkrat ali dvakrat nam sicer ne uide. Ko se struga zoži, potka ob strugi pa se začne dvigovati, zavijemo ostro in strmo na desno navzgor po zelo krušljivem in mestoma kar izpostavljenem terenu. Dvignemo se za kakšnih 100 višincev, nato pa pot zložno preide v gozd, kjer se priključi stari poti z Jasne, ki je že leta zaprta. Pot nato teče precej vodoravno in po dobrem kilometru pripelje do prodišč zgornjega dela Male Pišnice. Tam se še vedno držimo desne strani pri hoji in prečimo nekaj gruščnatih nasutij, ki padajo z ostenj Ciprnika. Čeprav se pot na prodiščih izgublja, se lahko po slabem kilometru brez večjih težav na desni strani, nekoliko dvignjeno nad prodišči, vzpnemo do idilično postavljene lovske koče. Če želimo do Macesna, pa moramo nato nadaljevati naprej. Najprej se od lovske koče zlagoma spustimo naprej do struge, nato pa zopet hitro zavijemo v gozd, kjer moramo ujeti stezico. Stezica je v začetku, kakšen kilometer, lepo razvidna in preči nekaj grap. Potem pa se začne izgubljati. Takrat tudi naletimo na precej podrtih dreves in težje prehode. Držati se moramo bolj na levo in iti pod strmimi ostenji na desni zgoraj, nato pa se, ko pot zopet postane bolj razvidna, dvignemo strmo navzgor v zložnih okljukih. Ko prečimo izrazito grapo na desno, pridemo v nekaj deset metrih do razgledišča, kjer si lahko v daljavi ogledamo slap v zatrepu Male Pišnice, ki pada z ostenj Robičja. Od tu naprej pa izrazite poti do Macesna ni. Pot, kolikor je je, namreč vodi proti Grlu, če pa želimo k Macesnu, se moramo s poti podati za nosom na desno in ga poiskati pod melišči Grla nekje na višini 1430 metrov. Od daleč ga ne bomo videli, saj ne stoji na samem, vendar pa, ko ga najdemo, bom o tem prepričani, saj zares izstopa s svojo mogočnostjo med pretežno listnatimi sosedi. Naš cilj je bil Macesen. Ker pa se žena ni želela vračati navzdol preko dokaj zoprnega odseka poti, ki se strmo in krušljivo dvigne iz struge Male Pišnice, smo se odločili, da se še malo pomatramo z višinci, zato smo se dvignili do markirane poti, ki povezuje Vršič preko Grla s Tamarjem. Od tam smo prišli do poti, ki vodi na Slemenovo špico, nato pa se preko Vratc spustili na Vršič, od koder smo se z avtobusom vrnili nazaj do Jasne. Krasna in dokaj avanturistična tura. Lani sva jo s takrat devetletnim sinom opravila v različici, da sva se od Macesna vrnila nazaj do lovske koče in se nato podala še po lovski poti na Ciprnik, nato pa preko Vitranca do smučišča in z letnimi sanmi v dolino. V tej varianti je to kar resna tura s 1400 višinci.