Mali in Veliki Selišnik

a je tura zelo naporna?

Hodila sva 6h. Na Malega približno 2h, prav toliko tudi na Velikega. Ker sva se pod Malim kar malo lovila po rušju (pri vzponu in sestopu), bi se dalo sedaj, ko se vidi gaz priti tudi hitreje. Na M. sva splezala direktno čez J steno, lažje je če greš ob steni proti severu, do njenega zaključka, kjer se desno nad rušjem odpre prehod( malo plezanja ne uide). Na Velikem Selišniku je vršni greben zasnežen, tako da je potrebna previdnost, da ne zdrsneš prek severne stene. Vendar ni tako težko, ker nam ruševje prijazno podaja svoje številne roke.
pri vzponu na velikega sva midva zavila preveč desno na greben in potem z malo plezanja po njem levo na vrh, če spodaj na gruščnatem travniku prej zaviješ desno je pristop veliko lažji in krajši.(težavna orientacija, pri sestopu se bolje vidi).
Pa še to: prosim ne preklinjaj naju, kje sva tavala v ruševju pod Malim S., ker sva 'pot' verjetno popolnoma zgrešila.

Lepa tura, sam sem sicer na vrh prišel z druge strani. Tudi tam sem moral plezati med grmovjem a vrh poplača ves trud. Priporočam vsem ljubiteljem brezpotij.

Včeraj sem obiskal Veliki Selišnik. Napram obleganemu Viševniku je Selišnik zelo samoten vrh. Proti vrhu kar precej strm, zato nikar na pot brez zimske opreme.
Nekaj utrinkov http://www.petersfoto.si

Kam danes po malo adrenalina? Glede na raznoliko snežno odejo, sem imel med delno brezpotnimi turami malo izbire. Pa pejmo pogledat, če se da (brez pretiranega gaženja) čez Kačji rob...na Viševnik (ki je zmeraj "ostane"), grem še vedno lahko...in sem šel.
Pozitivno presenečenje že na Zlatih vodah, nekdo je že hodil pred časom s krpljami. Brez te "pomoči" bi verjetno obrnil, saj je odsek od razcepa poti na Zlatih vodah pa do travnikov pod Kačjim robom še najbolj zoprn, a je vdiranje povsem znosno. Nadaljevanje povsem spihano, napihani zameti pa tudi niso daljši od nekaj metrov. Po dolini za Viševnikom sem se držal malo višje levo po skoraj kopnem delu. Ponekod sneg neverjetno dobro drži "deca". Še najbolj sem se nagazil malo pred grebenom Selišnika. Grebenček super, snega ravno prav, luštna I. stopnja, je pa treba biti pozoren na sipek sneg. Dokler škriplje je v redu, na sipkem pa med skalnimi prehodi ne veš, kaj je spodaj, vendar ni večjih problemov.
Super turca...danes mi je ponudila ravno prav šodrovskega grebenjanja.
V kolikor bo jutri še vreme, priporočam izkušenim. Srečno.

Danes sem se odpravil na oba vrhova ,in sicer preko Zlatih vod najprej na Veliki Selišnik ,nato pa še na Mali .Orientacijsko se mi je zdelo to precej lažje ,pa še do odcepa za Zlate vode je narejena gaz.Od tu naprej pa so bile sledi predhodnikov skoraj zabrisane.No po mojih stopinjah je nato šlo še kar nekaj smučarjev.Sneg je zjutraj še držal mojo težo, tako da so bile razmere skoraj idealne,motila je samo difuzna svetloba.Po vzponu na Veliki Selišnik sem se spustil naravnost navzdol proti Malemu Selišniku.Snega je toliko da izbira poti sploh ni težka, samo naravnost navzdol.Vzpon na Mali Selišnik ni bil ravno najlažji zaradi mokrega snega,ampak se je izšlo.Do višine 1600m je sneg še držal, nato pa se je začel predirati tudi do kolen.Krog sem zaključil po cesti do smučišča, tam pa še malo martinčkanja .Za vzpon s sedla na Veliki Selišnik sem uporabil cepin in dereze.Brez tega nikar tja gor.LP Miro (ura na fotoaparatu ima še zimski čas)

Skurjen od turbo vsakdana v službi in nujno potreben ljubega miru sem si v sredo vzel dan dopusta. Ker je Veliki Selišnik relativno blizu in ker še nikoli nisem bil tam, se je zdel primeren cilj.

Štart na Rudnem polju, kjer je bil parking praktično prazen. Začetna cesta je močno poledenela, kasneje proti Viševniku je pot utrjena avtocesta. Na križišču pod sedlom odvijem desno, kjer pa razen sledi nekoga s krpljami ni bilo več nič shojeno. Sprehodim se okoli Viševnika in občasno sicer vidim nekaj markacij, ampak pot je pa komplet pod snegom. Mimo Srenjskega jezerca najprej na Draški rob, iz njega naprej na Veliki in še naprej na Srednji Selišnik ter mimo Malega Selišnika po brezpotju malo po svoje v dolino. Zaradi relativno malo snega je bila pot varna, drugače je bilo videti, da so to dokaj plazovita pobočja. Jaz sem šel z derezami in je bilo ok, bi pa verjetno lažje in hitreje šlo s krpljami ali smučmi.