VERIŠE 917m, SRNJEK 1038m, KURICA 930m
Sem kar devet let hranila list z opisom izleta, ki je bil objavljan na Gore-ljudje in sicer Srnjek nad Završnico. Že ob prvem branju mi je bil predlog simpatičen, a se mi je zdel opis poti malo zakompliciran, zato je list obležal v predalu vrsto let. A pojavila so se še nova zanimanja v teh koncih in včeraj sva se odpravila na to avanturo spoznavanja teh vrhov. In nič se ni vedelo vnaprej, ali bo kaj uspelo ali ne. Sva rekla, greva raziskovat
.
Najprej sva stopila do kočice, mimo katere teče studenček, katerega vode se izlivajo v slap pod Gozdašnico, Tam sem že prejšnjič opazila kolovoz, ki je dal slutiti, da mogoče zna biti pravi za najina odkrivanja. In res naju je najprej s krajšim odmikom od njega pripeljal do grebenčka, ki je vodil proti Verišam, ki se s strani Završnice s kar mogočnimi stenami dvigajo proti vrhu. Tudi od strani se zaključujejo z več pečinami, na eno izmed njih pa sva stopila pri povratku in to je bil najlepši del izleta.
Nadaljevala sva potem v nasprotni smeri proti Srnjeku, ki je bil glavni cilj. Vmes sva prekoračila potoček, ki vodi navzdol v slap Šum in nadaljevala po res slabi stezici navzgor v smeri Srnjeka. Vmes sva nehote prestrašila gamsa, na vrhu pa presenečena ugotovila, koliko je bilo prekopanega od pujsov, pa še precej frišno se je zdelo. Tako, da se prav dolgo gor nisva zadrževala. Vračala sva se po isti poti, saj kakšne druge lovske potke nisva opazila.
Pri povratku sva se povzpela še na Kurico, za katero sem mislila, da je nepristopna, saj kakšne informacije prav zares ni bilo mogoče najti. A se je spet našla rahla stezica, ki te je sicer kar strmo pripeljala na grebenček porasel z bori, a v špranjicah med njimi so pogledi segali celo do Triglava, zableščalo se je pa tudi jezero v Završnici. Najdalj pa sva se potem zadržala na porasli, skalnati pečini pod vrhom Veriš,
Nazaj grede sva pa hotela najti še odcep za slap Šum oz. Slap pod Kurico, ki sva ga v soboto zgrešila. No, ko sva ga našla, sva se pa do njega še povzpela in res nisva bila razočarana. Prav lep je občutek ob spoznanju, da si obiskal predele, o katerih se ne piše in pravzaprav nič ne prebere. In prav na ta način pravzaprav spoznavaš svet
.
Seveda nisva na poti srečala nikogar.