Včeraj sem se odpravil proti planini Dolga njiva. Parkiral sem na parkirišču v Medvodju in jo ubral najprej po cesti, ki je sicer kopna še dokaj visoko, slab kilometer naprej od križišča pri Košutniku. Na cesti markacij skoraj ni opaziti, markirana bližnjica, ki se izogne nekaj cestnim ovinkom, pa je dobro označena.
Do prvega snega na cesti sem sicer prišel na prej omenjenem delu ceste nad Košutnikom - na približno 1150 mnv - a so do parkirišča Pod Krnico na njej še številni kopni deli. Od tam naprej »lukenj« ni več, na senčnem vzponu skozi gozd do roba planine je bil sneg kar trd, na območju planine pa ravno pravšen za hojo, za smuko pa itak
Sprva sem nameraval obiskati greben proti Mali Košuti, a me je pogled na lep kos zelenega grebena pod Tolsto Košuto preusmeril v vesine te gore. Sonce je do enajste ure njena južna pobočja omehčalo do te mere, da sem se lahko v strmino (po običajni pristopni poti na to goro) do grebena podal brez derez ter cepina; oboje bi za nadaljnjo pot do vrha brez dvoma potreboval - kljub ugodnim razmeram in na videz večinoma kopni poti, na kateri sem opazil nekaj gornikov. Kasneje sem s ceste opazil tudi obiskan vrh Košutnikovega turna.
Sam sem svoj vzpon zaključil na travah grebena ob mejni ograji in užival v soncu ter razgledih - tudi na bližnje(-o) Meli(-o) Košute (predvidevam, da to ime označuje področje z značilno drobljivo kamnino na vzhodni in severni strani Tolste Košute in ne goro Malo Košuto). Proti planini sem se nazaj grede zavoljo strmine spustil raje prečno, derezice pa sem na gojzerjih obdržal - zaradi prej omenjene trde podlage v gozdu pod planino - še do parkirišča Pod Krnico.
Na območju planine sem srečal kar nekaj smučarjev in pohodnikov, tudi kakšni izletniki (po obutvi sodeč) so se našli, na cesti pa sem naletel še na gorskega kolesarja. Kar pestro za ta čas
Še dopoldne pomrznjena cesta se čez dan na kar nekaj mestih spremeni v »blatnico«, obisk avtopralnice po obisku teh koncev pride kar prav