Mirna gora

Snega je bilo v prostranih gozdovih nad 800 m približno 10 cm, novoleno jutro je bilo pravšnje, da sem se malo prezračil in si pretegnil noge. Izkazalo se je, da nisem bil edini in da te tudi v spokojnem zimskem gozdu vedno kakšno uho spremlja in kakšen par oči opazuje.

Sami mladi na pokopališču. Če ne bi bilo vojn, bi morda kdo od njih še sedaj živel, sedaj so pa že več kot 70 let mrtvi. Pa še življenja njihovih svojcev bi bila lepa.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Mil%C4%8Dinski https://sl.wikipedia.org/wiki/Partizanska_bolni%C5%A1nica_Zgornji_Hrastnik

.

https://www.youtube.com/watch?v=y2tLu4T2KKs

Včeraj sem naredil en krog (velik del tudi z avtom) po kočevskih gozdovih. Snega je (bilo) od 5 do 15 centimetrov,ravno toliko, da so se zjutraj še videli odtisi noči. Medvedi so se že naveličali svojih brlogov in že pohajkujejo naokrog.

En krog po lepih kočevskih gozdovih...

V nedeljo smo šli z vodnikom Rafaelom v njegove kraje, na Mirno goro, iz smeri Črnomlja, iz vasice Talčji vrh. V soboto je ob ogledni turi še srečal kolesarje, ponoči pa je zapadlo ca 40 cm na vrhu. Prava snežna idila. V vasici Rodine nas je prijazno sprejela gospa Albina, že smo bili dogovorjeni, da se moramo nujno ustaviti tudi ob povratku. Vodnik je imel v soboto še blatno pot, mi pa v nedeljo lepo zasneženo. Bilo je shojeno, malo pa smo še mi zgazili. Do Planine je precej položno, potem pa se prične gozdna učna pot, pa še nekaj vzpona do koče. Bilo nas je skoraj 20, kar nekaj prvič. V koči nas je lepo sprejela oskrbnica z dobro enolončnico in odličnim domačim kruhom, pa še klobasa. Ko smo se vračali, so si nekateri nadeli derezice za bolj varen korak. Ni pa bilo nič poledenelo, le suh sneg. Po oznakah je približno enaka dolžina poti iz Semiča in od našega tokratnega izhodišča, ca 2 uri in pol, morda 3 ure. Skupaj je bilo 16 km. Gospa Albina nas je zopet pričakala, tokrat z belokranjsko pogačo, odlično, hvala. Zopet pridemo, morda pomladi.
Po prejšnjih objavah vidim, da je 77blaz reden gost in da ima zanimiva srečanja v teh krajih, ja kočevski gozdovi....

lilyd,
lepo V mladosti sem bil pogosto na Mirni gori, stara mama je živela v črmošnjiški dolini. Lepa, konkretna tura, se lahko opravi iz Uršnih sel čez Mirno goro v Semič. Do Uršnih sel z vlakom, potem sestop po gozdnih cestah in bližnjicah (tod žal ni makiranih poti, vsaj bilo jih ni v mojih mlajših časih, torej zemljevid in spremstvo nekoga, ki pozna te konce) v Črmošnjice ali Srednjo vas. Če v Črmošnjice, potem od tam priporočam vzpon do smučišča Gače in naprej na Mirno goro, če v Srednjo vas, pa se tam pri cerkvi udene upam da še markirano pot in po njej takisto na Mirno goro. Iz Mirne gore sestop v Semič, na železniško postajo. Spomladi, ko so poti kopne in je dan dolg, ko drevje ozeleni in je po gozdovih obilo čemaža, z nekaj sreče tudi gob, je to imenitna celodnevna tura. Lani spomladi sem bil na Gačah, tam je vse lepo markirano in označeno, tako iz doline gor kot proti Mirni gori in Bazi 20, kako je s potjo iz Srednje vasi pa žal ne vem. V moji mladosti iz Uršnih sel do Črmošnjic/Srednje vasi ni bilo markiranih poti, hodili smo po bližnjicah in gozdnih cestah, ki so nam jih pokazali stari starši, kasneje domačini, zna biti, da je dandanes enako. Mirna gora in Rog so krasni konci, tudi ostanki starih kočevarskih vasi ob gozdnih cestah po Rogu so vredne ogleda