Monte Cevedale - Zufallspitzen

Začela sva v Suldnu kar z žičnico ki naju v dveh odsekih (vmes prestopiva) v 15 min dvigne nad kočo Milano. Od tam proti jugu vodi lepa pot in nato prek morene v pol ure že natikava dereze in v navezo. Po zmerno razpokanem ledeniku se v dveh skokih dvigneva pod Eisseepas,kjer je kopno in steza poteka spočetka po pravi podrtiji. Na prelazu mimo ostankov koče ki je svojo kariero zaključila v času prve svet vojne se malce spustiva na ledenik in nato polagoma v pol ure po ledeniku povzpneva do koče Casati (3254m) katero že nekaj časa zreva na grebenu. Kratek sprehod in razgledovanje po večerji je prekinil rahel dež, ki naju prepodi v najino sobico v 3. nadst. Večina navez se zjutraj odpravi proti vrhovoma na vzhodu v krasno jutro brez oblačka. Ker sama hoja poteka po uhojeni gazi in višinska razlika do cilja ni velika (ca 500m) se korak kar sam ustavlja in sili k razgledovanju. za najinim hrbtom v soncu žarita Ortler in Gran Zebru. Pristop na vrh ima težje mesto tik nad krajno počjo kjer poteka pot po izpostavljeni in strmi ledeni plošči, ki se izteče na ozek greben kjer je ledeno zavel veter. Majhna kopnina rahlo pod vrhom je v zavetrju in tu je zbrana vsa druščina v občudovanju razgleda brez meja. Občudovanje okolice in močno sonce sta naredila svoje in povratek proti koči je potekal po že dodobra razmehčanem snegu, še več vode pa teče po kanalčkih v ledu v spodnjem delu ledenikov. Lepa kaj lepa krasna tura a zelo zelo daleč in zaradi vožnje tudi kar naporna.