Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Srednji peči (1920 m)?
Glasuj
Seznam forumov / Italija / Karnijske Alpe / Monte Crostis 2250

Monte Crostis 2250

Natisni
IgorZlodej9. 01. 2012 16:55:57
Izhodišče je Comeglians, nato se zapeljeva v hrib in v vas Tualis (okoli 800 mnm) in po cesti naprej dokler je šlo, šlo pa je z avtom do okoli 1100 mnm, čakalo naju je še okoli 7,5 km ceste do planine Chiadins. Prvih nekaj 100 m sva smuči nosila, potem pa sva z njimi hodila. Na cesti je bilo snega dovolj, bilo je zvoženo s terenci, pa tudi sledi krpljarjev sva videla. Kolesnic od okoli 1300 m naprej ni bilo več, kar pomeni, da je bilo snega že okoli 40 cm. Do tu in še malo naprej naju je spremljal lep smrekov gozd, ki je rahlo krnil razglede, zato pa so se ti višje odprli do neslutenih razsežnosti. Tudi ni zastonj na vsakem km na tabli zapis, da gre za panoramsko pot. Na najvišji točki ceste 1982 m visoko (cesta je asfaltirana in v času poletja odprta za javni promet, hkrati pa tudi edinstvena kolesarska pot) je sledil rahel kratek spust. Tam sva se malo okrepčala in nadela še srenače, saj so bila pobočja precej spihana. Z veliko mero snegosledstva sva ob poti 151 našla krasne prehode med spihanimi travami, tako, da sva se kar na smučeh povzpela do križa na vrhu. Razgled je bil seveda fenomenalen, zato sva kar majčkeno fotkala in se razgledovala po krasnih Karnijskih gorah, še posebej lep je bil pogled na skupino Cogliansa, ki se je bohotil pred nama kot na planju. Sledila je priprava na smučanje, ki sem ga opravil prav od križa, kolega nekoliko nižje. Do ceste je bilo sicer to eno najbolj čudnih smučanj, kar sva jih opravila v najini ne prav kratki turni kareieri, ampak nadaljevanje po cesti sploh ni bilo slabo in to presenetljivo vse do avtomobila. Cesta ima ves čas skoraj enakomeren naklon med 9,9 % do 13,5 %. Monte Crostis je stičišče več poti, vendar pa je s smučmi najbolje dostopen po opisani cesti. V kolikor je snega več so možne tudi druge variante, tokrat žal ne. Je pa to tudi ena bolj nevarnih gora. Kot mi je pred leti povedal oskrbnik koče Brazza nad Pecolom je vzel že precej življenj, podobno kot naš Krn, razlog, zdrsi na poledenelih pobočjih. Trenutno vzpon brez smuči oz. krpelj ni možen in še čisto mimogrede, letos sva se na vrhu vpisala prva.
Monte Crostis 2250 ves čas sva bila na tekočem z nadmorsko višino, naklonom ceste in koliko je bo še treba prehoditi1
Monte Crostis 2250 v daljavi zgoraj sva videla planino, omejitev hitrosti naju ni motila, na krave tudi nisva računala, le tisti 20 % naklon naju je majčkeno skrbel, pa ga sploh ni bilo2
Monte Crostis 2250 ko se je umaknil gozd, so se odprli razgledi3
Monte Crostis 2250 ves čas sva se spogledovala z Monte Zoncolanom 4
Monte Crostis 2250 vrh se je sicer že videl, ampak je še daleč5
Monte Crostis 2250 še zadnjih 500 m ceste je pred nama, naklon še vedno 9,4 %6
Monte Crostis 2250 planina Chiadins (kmečki turizem)7
Monte Crostis 2250 spodaj sva zapustila cesto8
Monte Crostis 2250 snegosledstvo nama je šlo kar dobro9
Monte Crostis 2250 na vrhu10
Monte Crostis 2250 Coglians, zadaj levo, še zdaleč ni za smučat11
Monte Crostis 2250 pogled, ki jemlje dih12
Monte Crostis 2250 na smučeh z vrha, snega zelo malo13
Monte Crostis 2250 tudi zaškrtalo je kdaj, ampak nič hujšega14
Monte Crostis 2250 itak nam je v užitek vsak zavoj15
Monte Crostis 2250 tudi ledeno je bilo16
Monte Crostis 2250 tudi za ta delečk ture se je splačalo prit gor17
Monte Crostis 2250 vse ovinke sva krasno zvozila18
Monte Crostis 2250 19
Monte Crostis 2250 še dobro, da je veter nastal smrekove vejice, da ni šlo prehitro.20
(+3)všeč
turbo8. 08. 2017 16:38:52
Najino izhodišče za Crostis je bila vasica Givigliana, nekaj kilometrov naprej in navzgor iz Rigolata v smeri Forni Avoltri-ja. Pot označena s št.151 naju je povedla po strmem gozdu do sedla Bioichia in od tam na vrh Crostisa. Pot je nezahtevna in med vzponom nudi imenitne razglede na dolino Val Degano in na vrhove onstran. Na vrhu poglede še najbolj pritegne prvak Karnijskih Alp Monte Coglians (Hohe Warte), ki s svojim ostenjem in sosednjimi vršaci deluje res mogočno. Čudovit potep, priporočam !

https://tubojan.blogspot.si/2017/08/monte-crostis-iz-givigliane.html
(+3)všeč
palček plezalček10. 09. 2018 21:29:37
Grebenčkanje, ki je pripeljalo tudi na Monte Crostis mežikanje

Izhodišče je bilo na Passo di Monte Croce Carnico/Plöckenpass, a ker je bila ura pozna in v višje nadstropje, kamor sem bila namenjena, niso uspeli prodreti sončni žarki, sem spremenila načrt, ki pa je bil bolj kratkega veka. Kmalu je namreč prešel od plana B v plan C. Ob ‘silnih’ spremembah je pot do stene z zanimivimi večraztežajnimi smermi (Val di Collina) hitro minila in po velikem ovinku ter kakem ducatu in pol minut od pašne planine se je zdel pravi čas za vzpon na greben, ki se z vzhoda vleče proti M. Florizu. Mesto, kjer sem zavila z markirane poti, se nahaja severovzhodno od nekdanje planine (Casera Floriz alta), katere ostanke je srečati malo pod grebenom oz. okoli 250 m višje. Po pobočju se je precej enostavno vzpenjati in pravzaprav niti ni pretirano pomembno, kje jo ubrati proti grebenu, po katerem sledi malo daljši sprehod do M. Floriza (2184 m). In ker sem načrt že dvakrat spremenila, je kaj lahko razumljivo, da sem ga ob posedanju in martinčkanju na vrhu spremenila še v tretje. Nasproti ležeči greben je bil preveč mikaven, da se ne bi podala še po njem. Najprej sestop na (škrbino) Forcella Plumbs in z nje na M. Crostis (2250 m), potem po poti, kjer se drži grebenske rezi in kjer se je ne, je nadaljevanje po rezi nezahtevno (subjektivna opomba), le malo več višincev se nabere zaradi nenehnega gor-dol, a grebenčkanje je zanimivo in ravno zaradi gor-dol obiščemo tudi M. Pezzacul (2176 m), Cuar dal Bec (2089 m) in na koncu še Cimone di Crasulina (2104 m). Tu bi bilo moč nadaljevati proti JV ali V, a ura je kazala že precej in do izhodišča je bila še dolga. Tako se je bilo najbolje spusti po poti, ki vodi v dolino med prehojenima grebenoma in se nato povzpeti do v tem letnem času že zaprte Casere Collina Grande, od tam pa po travniku in skozi gozd do kapelice in navzdol do mostička čez Rio Collina Grande ter se pozneje zopet pridružiti krajšemu delu poti, ki je bil prehojen že v jutranjih urah. Slednji mi ni bil ravno po volji, saj se je treba za ‘grande finale’ do avta povzpeti še okoli 150 m.
Creta Collinetta1
Daleč v ozadju koča Marinelli2
Greben proti M. Florizu3
Kosmi vate plavajo po nebu4
Veliko je bilo brusnic, tudi gad je bil med njimi5
Z M. Floriza proti M. Capolagu, M. Canalu...6
Prehojen in še neprehojen greben s Forcelle Plumbs7
M. Crostis8
Nadaljevanje grebena vse do C. della Crasulina9
Efekt chiaroscuro10
Pogled nazaj11
12
Sedem jezerc, eno je malce skrito13
Podled z najbolj vzhodnega dela poti na oba grebena14
Casera Collina Grande15
16
(+9)všeč
Bandzo11. 09. 2018 06:19:41
Zelo lepa tura in čudovite fotografije!

Srečno naprej,
Ben
(+1)všeč
palček plezalček11. 09. 2018 20:44:58
Hvala.
Potep je zanimiv, ker so najvišji v Karnijcih 'na dosegu roke'. Škoda le, da so imeli kapo. Pravzaprav še dobro, da so bili 'sramežljivi', saj sem s spremembo načrta ugotovila, da se bo v kratkem treba vrniti s smučkami. nasmeh
Za fotografije gre hvala vremenu, ki je poskrbelo za zanimive scene. mežikanje
(+1)všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki