sobota, 29.6.2024
Od leta 2019 je pot od malge do vrha zavarovana, imenuje se Sentiero atrrezzato Carlo Ceconi, težavnost EEA. Poimenovana je v spomin na člana gorske reševalne in jamarja Carla Ceconija, ki je tistega leta umrl v plazu na Monte Cogliansu. 200m metrov jeklenic olajša mestoma pasje strm vzpon, samovarovanje, če ga potrebuješ/želiš, je malce smotano, ker so jeklenice pri tleh. Drugače v teh travnatih strmalih ne gre.
Začel v Cima Sappadi, nekaj krajše je od spodnje postaje sedežnice. Po pešpoti in nekaj malega cesti do planine Tuglia, tam za malgo prek močvirnatega sveta, popopranega s svežimi kravjaki, do vznožja, kjer sem udel zavarovano pot. Kolenogriz do predvrha, potem dokaj oster in izpostavljen greben(ček) do glavnega vrha, jeklenice ves čas, kjer je velik lesen klin s plezalno vrvjo. Takisto v spomin na Ceconija. Razgledi ohoho in ahaha, tudi kak uh se je našel, seveda dolce far niente med razgledovanjem in privezovanjem duše, potem pa dol ven. Med sestopom tu pa tam občutek, da bom stopil v prepad, skorajda, bližje planini sem bil, bolj je bilo vroče. Tam gneča, zame vedno moteča, zato brez postanka naprej v gozd, v prijetno hladno senco. Nekje na pol poti do Cima Sapapde še prijetna osvežitev v hladnem potočku ob poti, tam pa kofe, štrudelj in Coca Cola, saj mi je cukr vsled naporov pošteno padel. Celodnevni parking zastonj, kofe+štrudelj+Coca Cola = 8.30€.
Fletno in prijetno, priporočam
https://tubojan.blogspot.com/2024/06/monte-tuglia.html