Monte Viso 3841m

Monte Viso-Via normale

Prejšnji teden smo s prijateljem Vidom in njegovim bratom Maksom osvojili tega velikana v zahodnem Piemontu. Po naporni vožnji čez Padsko nižino smo končno prišli v dolino reke Pad in parkirali na parkirišču Pian del Re na višini 2020m. Cesta je zadnjih nekaj kilometrov precej ozka in plačljiva, cena znaša 10 evrov na dan. Že iz parkirišča smo imeli lepe poglede naokoli, s špičastim Monvisom proti jugu.
V petih minutah smo prišli do izvira reke Pad, kjer se je pot v serpentinah začela vzpenjati proti jezeru Fiorenza. Višje smo naredili še širok krog okoli jezera Chiaretto pod severnimi pečinami Visa, kjer se je ves čas slišalo bobnenje skal. Sledil je skalnat vzpon na Colle del Viso (2650m), od koder je bilo do našega prenočišča, Rifugio Quintino Sella, le še nekaj minut hoje. Pred večerjo smo se povzpeli še na bližnji, 3019m visoki Viso Mozzo, ki je prav tako odličen razglednik.
Kljub temu, da je bilo v koči ogromno ljudi, se nas je na Monviso odpravilo le 14. Vsi smo vstali malo po tretji, pojedli pripravljen zajtrk in začeli z vzponom. Prvi cilj je bil prelaz Colle delle Sagnette (2991m). Pot do njega je najprej prečkala melišča, nato pa se ob verigi vzpela po skalah navzgor. Veriga ni dobro napeta, zato je bil spust tu kar siten. Na prelazu se je začelo daniti in videli smo lahko še vedno zelo oddaljen vrh. Dobrih 100m višine smo se morali spustiti, nato pa smo se spet začeli vzpenjati po zelo razbitem svetu zgornjega dela doline Forciolline. Snežišča v zatrepu doline smo obšli po gruščnati potki po desni in tako kmalu prišli do bivaka Andreotti (3225m). Od vrha nas je ločilo še dobrih 600m višinske razlike poplezavanja po skalah, prečkati smo morali tudi 4 snežišča, a dereze niso bile več potrebne. Pot je tu na gosto označena z rumenimi puščicami, tako da za gor z orientacijo ni problema, dol grede pa se lahko hitro zaide, sploh če si tu prvič. Ravno ob našem prihodu na vrh so se oblaki in meglice razblinili in imeli smo verjetno najboljše razglede tisti dan. Edino proti Mont Blancu se zaradi oblačkov ni videlo najbolje. Zaradi vetra na vrhu nismo ostali zelo dolgo in se na poti dol še enkrat ustavili pri koči. Na izhodišču me je kljub višini nad 2000 napadel roj komarjev. Naš naslednji cilj je bil Sestriere, kjer smo imeli v planu še nekaj tritisočakov.

Posebej moram pohvaliti kočo Q. Sella. Za 45 evrov se dobi prenočišče, večerjo (2 hoda in sladica+kava/čaj), zajtrk in še sendviče za na pot. Tudi oskrbniška ekipa je zelo prijazna in sposobna.