Na Hribarice po Mišeljski dolini

Začnem na parkirišču pod planino Konjščica z namenom na Tosc. Planina sameva. Povzpnem se preko Jezerc na Studorski preval. Srečam nekaj pohodnikov. Le kam bi bili namenjeni drugam, kot na Triglav. Ko pridem do odcepa za Tosc – ne, pred menoj je preveč lep dan, da bi se le martinčkala na Toscu. Spomnim se na pot, ki sem jo imela že dolgo v mislih. In grem dalje. S Triglavske magistrale zavijem levo proti Velem polju in pridem na stezo, ki vodi na planino Pod Mišelj vrhom. Od tu nekaj časa sledim stezi, ki vodi na Mišeljski preval, nato zavijem desno na tezo, ki se strmo vzpenja proti Mišeljski dolini. Pot mi prekriža le trop gamsov. Na začetku je dolina travnata, potem pa kamenje in drobir, po pobočjih melišče. Nadaljujem po desni strani do zatrepa, kjer se dolina zaključuje in se začne vzpon po melišču. Tu je prehod proti Hribaricam. Čezenj se povzpnem po levi strani. Potrebno je nekaj lažjega plezanja in veliko previdnosti, ker je skala krušljiva. S Hribaric se spustim proti Doliču, zavijem na stezo, ki vodi po Velski dolini do Vodnikovega doma. Tu se srečam s pohodniki, ki se vračajo s Triglava.
Sledi le še spust do izhodišča in zaključena je tura po enem najbolj samotnih kotičkov naših gora.