Čez mejo, v saškem delu parka(zvezna dežela saška je del bivše DDR) sem se najprej ustavil v zdraviliškem kraju Bad Schandau, ki je središče saškega dela parka. Malo nad njim, v smeri kraja Ostrau je izhodišče za 'skalovje' Schramsteine, ki sem ga najprej obiskal.
Naslednji dan sem se odpravil v Kirniztschtal in opravil lepo 5 urno turico po soteski Kirniztschklamm, začinjeno z vzponom na skalo Hermanseck. Opis ture je tukaj(tudi to žal le v nemščini):
http://www.4funweb.de/ssw/hdf.htm Tretji dan sem plezal po stopnicah in feratah Affensteina. Najprej po Heilige Stiege(če ni bilo vsega skupaj vsaj 300 šteng), potem Wilde Höle(uradno B, meni bolj A/B), zgornji del ferate Häntschelstiege(B/C, celotna sicer C) ter za konec še Starke Stiege(B, čeprav se je meni zdelo že B/C).
Zadnji dve sta bili kar zanimivi. Kljub napeljani zajli na Häntschelstiege se ni noben varoval(neodgovorno), mnja tudi jaz ne
, višek neodgovornosti pa sta bila starša s cca. 8-10 let starima otrokoma - brez varovanja. Ferata je kar prepadna in še posebej v zgornjem izpostavljenem delu malo nevarna. Meni se kljub temu sicer ni zdela tako grozna: začne se s začetno šikano parih metrov prostega plezanja, ki odvračajo neizkušene(ker je to narodni park je feratno-neukih sprehajalcev tam veliko), nato dvig po skoraj navpičnih skobah, prehod po njih nad ozkim prepadom med dvema skalama pa še ene skobe(vse skupaj B/C), potem sledi nekaj lažjih(B) a izpostavljenih zajl. Do tu je bilo vse v redu - no cukrček je bil prihranjen na koncu v obliki nezavarovanega prečenja skal in vmesnih globokih prepadov. Tu priznam sem malo cviknil. Šikana, ki naj bi odvračala naključne sprehajalce, da bi se podali po ferati navzdol.
Starke Stiege je bila kratka a sladka. Začne se spet s standardno šikano parih nezavarovanih metrov nato pa samo s pomočjo skopo odmerjenih skob do vrha stene(vse skupaj cca 10-15 min). Stena je izpostavljena. No, recimo da kdor je prišel na Triglav ali pa vsaj na Mangart(tudi recimo po italijanski normalki), ne bi smel imeti večjih težav.
Ti dve ferati(kot verjetno tudi druge težje) sploh nista označeni. Še ena varovalka, da bi kdo neizkušen zašel na njo. Sploh Starke Stiege je zelo dobro skrita in jo je malo težje najti.
Zadnji dan sem obiskal še dve skali: Gohrisch in Pfaffenstein. Prva ima tri poti, druga dve. Vse so dokaj lahke(A/B bi rekel, čeprav naj bi bili dve od njih B). Pot čez sotesko na Pfaffenstein(šel po njej dol) je sploh zelo slikovita
Zaključil sem z ogledam le 20-30 km oddaljenega Dresdna in se čez Češko odpeljal spet nazaj domov.