Oznake in markacije

Vsako leto grem večkrat v hribe in opažam, da je oznak in markacij vedno manj. Konec junija sem bil na Pokljuki in sem želel iti po krožni poti, ki je opisana na tabli.Ko sem iskal to pot je nikakor nisem mogel najti. Pri iskanju so se mi pridružili tudi trije tujci, ki so prav tako želeli po tej poti. Nekaj časa smo tavali in iskali oznake in nazadnje smo odnehali ne da bi vsaj del poti našli. Nazadnje smo se odločili, da gremo na Blejsko kočo.Po približno petih kilometrih smo prišli do počivališča, kjer so kar urejene klopi. Tam je tudi tabla, ki govori o tem, da so tam nekoč pridobivali zelezovo rudo. Nikjer pa ni oznake za Blejsko kočo. Zato smo se napotili po stezi na desno in opazili skromen napis za Sport hotel.Prišli smo na planjavo, pašnik in se napotili do hiše, ker smo predvidevali, da tam nekdo biva. Bili smo zelo presenečeni, ko je stopila iz "hiše" ženska in nas napodila kaj tam iščemo, ker, da njo motijo vsi, ki tam hodijo.Potem nam je že zmanjkovalo časa za tisti dan in smo se napotili nazaj na Pokljuko ne, da bi prišli na Blejsko kočo.
Dogodek opisujem zato, da bi opozoril na to, da vsakdo gre enkrat prvič po neki poti zato so pa oznake in markacije potrebne. Menim, da bi tudi oskrbniki in tisti, ki dostavljajo material v koče lahko kdaj poskrbeli za kakšno oznako. Saj tisti, ki hodimo v gore in obiskujemo koče ne hodimo zato, da bi jih nadlegovali ampak jim pustimo tudi kakšen euro.