Podgorski vrh (Monte Nebria), 1207m

Po jutranji kavici v Kranjski gori, še kratek skok do Jasne, kjer je bilo zjutraj še vse mirno in spokojno. Nato se zapeljeva v Ovčjo vas, od koder tale vrh ni videti prav privlačen. Osamelec sredi Kanalske doline, ki se dviga južno od Ukev.
Vrh, skromne višine, za katerega sem prvič slišala pred mesecem dni, ko sta me njegova vršna podoba in razgled v momentu očarala, tako da je bilo samo vprašanje časa, kdaj pride na vrsto.
Monte Nebria je hrib, ki se ponaša kar s tremi vrhovi, pa z vsakega se odpira drugačna podoba, ne morem reči s katerega je lepša.

Tudi ne vem, ali je vrh osamljen ali ne, v soboto ni bilo videti nikogar, le eno skupino kolesarjev, ki se je začasno ustavila med zahodnim in vzhodnim vrhom, a nanj se niso povzpeli.

Monte Nebria je vrh, ki te prevzame in kjer ti je takoj jasno, da se je po njegove razglede še potrebno vrniti, ker nudi res eno posebno doživetje.

Monte Nebria v zimski preobleki . Res je čudno, da tako lep vrh v neposredni bližini Trbiža pozna tako malo ljudi, vsaj Slovencev. Ta isti dan so se po romarski na Višarje vile množice obiskovalcev, tukaj pa smo jih srečali le nekaj.

Iz Ovčje vasi (Valbruna) smo v treh uricah naredili lepo, v celoti markirano krožno varianto. Na vzhodni vrh vodi pot, zelo primerna za krplje, na zahodnega pa z njimi ne bo šlo tako enostavno. Toplo priporočam.

Koordinate parkirišča : 46.500431, 13.484833

Danes sva se priključila planinski sekciji Lip Bled. Zgornji opisi so odlični in nazorni, dodajam le še, da je pot kopna in b.p.
Zanimiv vrh za pričetek pohodniške sezone.
Nekaj slik:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2019-03-31
http://www.petersfoto.si

Monte Nebria 2.5. Iz Ovcje vasi smo naredili krozno turo. Vreme super in kot so napisali ze predhodniki vsi trije vrhovi ponujajo odlicne razglede. Sigurno se vrnemo se v te konce

sobota, 15.6.2019

Zaradi obetov, da bo vročina doživela svoj vrhunec, sva poiskala nižji cilj blizu doma. Blizu zato, ker običajno potujeva dosti dlje, nižji cilj pa zato, ker redkokdaj obiščeva tako nizek vršac. Napovedane vročine nisva imela, nenapovedanih padavin kar nekaj. Mišjene so petkove večerne napovedi in ne sobotne jutranje. Poti navzgor in navzdol sta brez posebnosti, križa še stojita, kako je z vpisnima knjižicama in štampiljkama pa ne vem, ker se nisva vpisala in nič poštempljala. Vrhunec vročinskega vala sem kasneje vrhunsko doživel in preživel doma na kavču, ob vrhunskih dobrotah iz zadruge v Ukvah in vrčku Guinnessa

https://tubojan.blogspot.com/2019/06/monte-nebria.html

Današnji lep sprehod po vrhovih Monte Nebrie / Podgorskega vrha. Pot iz Ovčje vasi preko sedla Nebria je bila vse do vrha popolnoma kopna, na poti, ki z vzhodnega vrha pelje v Ovčjo vas in poteka skozi gozd, pa je bilo nekaj malega snega, ki je v kombinaciji z odpadlim listjem in pomrznjeno podlago ponekod ustvaril drsalnico- Lep dopoldan je bil

Po nekaj letih sva spet obiskala Monte Nebrio, manj poznan vrh blizu Trbiža. Je posebne sorte, saj geografsko spada med Julijce, geološko pa med Karnijce. Ima tudi osrednjo lego nad Kanalsko dolino in je krasen razglednik. Tako zelo, da ga je vojska izbrala kot del Alpskega zidu, obrambne linije pred morebitnim vdorom sovražnika. Zgrajen je bil za namene druge vojne, reaktiviran pa v petdesetih letih kot obramba linija NATA pred silami Varšavskega pakta (beri YU).

Na Monte Nebrio se lahko vzpnemo po dveh smereh. Vojaška cesta na levi je zložna in netežavna, pozimi tudi odlična za krpljanje. Vodi do ravno tako netežavnega vzhodnega vrha (Cima Est). Sem pripelje tudi desna, vzhodna pot 658. Ta poteka po gozdu in ob debelejši snežni odeji ni nujno uhojena. Zahodni vrh pa je zgodba zase. Greben nanj je ozek in ni čisto za vsakogar, sploh v zimskem času. Ni pa nič posebnega, le nekaj več izkušenj je potrebno imeti. Tokrat sva imela snega le za vzorec in zimske telovadbe ni bilo .

dodam nekaj slik iz severne strani, pot iz Ukve navzgor

petek, 16.2.2024

Juhuhu, pa sem spet tu, je bilo minuli petek, tretjič s taistega parkirišča gor ven. Mimo umetno zasneženega otroškega smučišča/sankališča v gozd in na prvem razpotju desno. Počasi in na lahno na vzhodni vrh, razgledi oh in sploh, potem pa malo nazaj in naokoli po cesti proti glavnemu. Do vrh glavnega prekrasni bori, kot bi jih naslikal, z vrha pa razgledi še bolj oh in sploh kot z vzhodnega. Oko se ti orosi in pri srcu ti postane toplo, tako je lepo Navkljub bolj sprehodu kot potepu, mišljeno na dolžino in višinsko razliko, je krajši počitek prijal, malenkostno okrepčilo nič manj. Ker sem v gorah bil, sem in bom tako kot avion, to je, noben ne ostane zgoraj, sem potem moral dol, ni druge. V Trbižu še opravek, potem pa prek Predela v Trento, pogledat kaj delajo ino kako se imajo v Zajnci in Na Logu. Tudi tod krasno in jasno, kaj ne bi bilo, Triglav kot bi ga naslikal, skoraj sveže zasnežen. Še prek Vršiča in kmalu zatem konec pravljice, ki je k sreči nadaljevanka, lahko tudi nanizanka, kakor komu ljubo

https://tubojan.blogspot.com/2024/02/podgorski-vrh-monte-nebria.html