Polhovec je poraščen hrib, umeščen nekje med Sv.Ožboltom na eni in Pasjo ravan na drugi strani. Prvi vtis je, da je povsem nepoznan in neobiskovan. A resnica je drugačna. Gor je vpisna knjiga, kjer je razbrati, da so nekateri zelo pogosti obiskovalci. Pa tudi poti do tja gor je več, iz Brodov, Zminca, Bodovelj, pa z Valterskega vrha. Uradno poti niso markirane, se pa najdejo tudi nekatere na svoj način označene poti
. Celo motoristi se zapeljejo gor.
No, včeraj Polhovec ni bil v najinem načrtu. A ker sva prvi del načrtovane poti opravila precej hitro, in ker se je kar naenkrat pojavil v najinem pogledu, sva se odločila tudi za vzpon nanj. Pa saj sva ga v zadnjem času skoraj že obkrožila z vseh strani, videla potke, ki se vzpenjajo nanj, a s te strani nama pot ni bila še poznana. A ko sva ravno ugotavljala, kje pravzaprav začeti, sva naletela na Damirja, ki je poznavalec teh poti, in smo pot skupaj nadaljevali. V enem trenutku nas je bilo na vrhu 10, a v primerni razdalji seveda
.
Spustili smo se na Valterski vrh, občudovali poglede med cvetočimi drevesi od tam in se po prelepi grebenski poti spustili nazaj v Log. Ja še to, začela sva pa po soteski Sovpat, zrla v njene vode in slapiče in se mimo domačije Golar povzpela na vezno pot Valterski vrh - Pasja ravan.
Simpatičen vrh, bolj prostoren kot sem pričakovala. Vzpon iz Loga tam največ 2 uri, s podaljškom kot sva ga pa delala midva, pa seveda malo več. Seveda, če nisi s krosarco
.Priporočam!