| nordijc22. 06. 2020 18:30:07 |
Pozdravljeni, sem novinec na hribi.net.
Načel pa sem tole novo temo, ker vidim da imajo svoje rubrike gorski tek, gorsko kolesarstvo, za nordijsko hojo je pa zaenkrat točno 1 sama objava.
O nordijski hoji na kratko. Gre za običajno, a hitrejšo hojo, ki se izvaja načeloma z palicami iz enega dela, in pa s posebnim paskom , da ni treba ves čas trdno stiskati palice.
Sam se ukvarjam s podzvrstjo - športno nordijsko hojo, pretežno po ravnini. To ni atletska hitra hoja z nenaravnim zvijanjem bokov, ne to je čisto naravna hoja, z malce daljšimi koraki in močnimi odrivi z rokami, da tudi roke bolijo. Ker imam lepe ravne poti v svojem kraju, v glavnem treniram tam, do večjih hribov pa skorja moram že v avto. Če hodiš po nordijsko zelo hitro (8 ali 9kmh) se tudi brez vzpona pulz povzpne do vrha.
No v zadnjem času sem začel po nordijsko odkrivat Slovenijo in ugotavljam, da je treba biti kar iznajdljiv, da najdeš ustrezno pot. Da na kratko predstavim, kaj je meni pomembno da neka proga velja za nordijsko. To gledam tudi z vidika da je proga taka, da bi na njej bilo lahko tudi nordijsko tekmovanje (ki niso redka čez mejo).
1. Podlaga: Pomembno je da lahko v redu zapičimo palice, hodimo diagonalno(to pomeni leva roka in desna noga se hkrati premakneta). Primerne podlage so asfalt, makadam, kolovoz so v redu, tudi stezica če ni preozka in da se lahko palco zapiči.Moteče so zelo neravne podlage, korenine, zelo kamnita ali skalnata pot saj se kvalitetna karbonska palica iz enga kosa lahko zlomi.
2. Strmina..Če hočeš pravilno po nordijsko hoditi, se odrivati in pospeševati tudi v hrib, ta ne sme biti preveč prestrm. Odvisno tudi od pripravljenosti pohodnika, ampak bi rekel tam 100 do 150m vzpona na en km je nekje gornja meja.
3. dolžina ni tako pomembna, odvisno predvsem od pripravljenosti, lahko je 2 km, lahko je 20 km.
V Sloveniji je tradicija pohodništva velika, skoraj vsak kraj ima svojo vzpetino in veliko markacij do njega. Po mojih izkušnjah te markirane pohodne poti, po bližnjicah, skozi grmovja in korenine niso preveč primerne za nordijski stil. Naj podam lep primer, Sveti Jakob nad Preddvorom. Poznal sem markirano pot že od prej, klasičen pohod, a ni ravno primerna za nordijski slog. Te dni sem odkril da obstaja tudi makedamska pot prav do vrha in jo prehodil. Je vseskozi široka in prav primerna za nordijski pohod. Ura mi je pokazala 4,8km in 450 višinskih metrov, lepo se je dalo hoditi ves čas, pa tudi čudovit razgled na vrhu.
Naj podam še nekaj primerov nordijskih poti z vzponi: Pot na Sv. primoža pri Kamninku, tudi pretežno po makedamu, tam je malce bolj strmo saj za podoben vzpon cca 400m rabimo dobre 3km.
Pot od začetka Logarske doline do slapu RInka. Tu se je najbolj držati zelenih znakov za kolesarsko pot, in mi je ura pokazala dobrih 8km in tudi cca 400m vzpona.
Če še koga zanima lahko kar tukaj doda svoje predloge ali še boljše izkušnje, katere poti so primerne za pohod z nordijskimi palicami. Morda bomo nabrali tolik opisov da se bo lahko dodala v iskalnik ali k opisu poti oznaka Primerno za nordijsko hojo.
Takole na pamet bi rekel da po Pohoju in Rogli je zagotovo veliko primernih poti že zaradi konfiguracije. tudi na Obali in v Prekmurju. Bolj pa me zanimajo osrednja Slovenija in Gorenjska, ker so mi bližje.
Vesel bom vsakega dobronamernega komentarja na to temo.
Lp
| (+1) |  | |
|
|