Naslova sta sicer dva za isti greben, pa sem izbrala tistega, ki ima kasnejšo objavo
.
Začetek včeraj na Kosmačevem prevalu, pomagal nama je opis izleta, ki ga je podal Tadej, tako da ni bilo zapletov. Strinjala sva se s predhodniki, da je kar precej strmine na poti, ne glede na to, s katerega konca se ga lotiš. Pot sledljiva, le včasih se malo izgubi, pa sva kar hitro našla nadaljevanje. Včeraj neverjetno veliko zelenja po poti, vseeno kam si pravzaprav gledal. Malo pred Črno goro sva stopila do razgledne točke, kjer sva najprej občudovala samo razgledišče, saj je bilo tako, kot bi stopil do japonskih vrtov. Prav tam se odpre tudi pogled na slap Peričnik, ki ga pravzaprav od nikjer ne vidiš tako v celoti in seveda tudi njegovo bližnjo in bolj daljno okolico. Prav v v bližini tega razgledišča sva ujela tudi pogled na bivak, ki je zelo v bližini. Sva bila kar malo razočarana nad njegovim klavrnim stanjem in se čudila, kako to, da če se nekaj zgradi iz dobre ideje, da se pa ne najde nihče, ki bi to vsaj za silo vzdrževal. Res škoda!
Greben naprej pa kar dolg, nešteto spustov in vzponov, ampak lep, tako da se splača vztrajat. Prvo krasno razgledišče pa že na Lengarjevi glavi, kjer razgled prav nič ne zaostaja od tistega na Požaru.
S Požara pa sva še malo nadaljevala po grebenu naprej in nato odvila levo proti Kotu. Na tej poti pa malo iskanja pravega nadaljevanja pri večjem podoru dreves, nato pa postanek pri Biščkovem potoku, kjer je bilo vode sicer manj kot pri prejšnji objavi, a za pogasitev žeje več kot dovolj. Čez kakšnih 20 m, pa se je voda že izgubila v globino.
Nadaljevanje poti mimo parkirišča, kjer je bilo parkiranih nekaj več kot deset avtov, in nadalje še okoli štiri km hoje do izhodišča. Oba sva se strinjala, da je bila za nama res dobra tura!