Raskovec - Matajurski vrh - Poljanski vrh

Včeraj pa v nama bližje Bohinjske gore.
Preko cvetoče planine Poljana v konto Matajurc pod Velikim Raskovcem. S konte sva se po brezpotju povzpela na transverzalo Vogel - Črna prst in obiskala vrh brez imena na katerim stoji križ z zvoncem (malo pod vrhom). Menda imajo tam enkrat na leto celo mašo.
Potem sva nadaljevala na Matajurski vrh, za povratek pa se s sosednjega Poljanskega vrha spustila na njegov severni rob in v iskanju lovskih stezičk med rušjem prispela tik zraven planine Poljana. Nadaljevala na predel na Ventijah, kjer so Bohinjski lovci ostali brez idilične lovske koče. Verjetno jo farji res bolj potrebujejo
Lep krožna tura. Iskanje prehodov s Poljanskega vrha pa zna biti po ruševju naporno, če smo premalo pozorni.

http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2017-07-16

Včeraj preko planine Osredki v konto Žalostnica, od tam pa na Konjski, Poljanski in Matajurski vrh.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2018-07-11
http://www.petersfoto.si

Včeraj krožna pot s Poljane na Poljanski, Matajurski vrh in Veliki Raskovec.
Povratek z Raskovca tokrat kar po melišču.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2019-07-01
http://www.petersfoto.si

Smo bili včeraj po opravljeni turi enotnega mnenja: ne samo tura, tudi dan je bil čudovit, ki ga ni pokvarilo niti jutranje rosenje pod vrhovi nad Baško grapo. Verjeli smo v izboljšanje čez dan, ki je bilo napovedano in pogumno zastavili korak v svet brezpotja in v tem času še zasneženih vrhov. Ni bilo namreč mogoče točno vedeti, kje vse nas čaka na poti sneg, zato smo s sabo vzeli tudi vso za take razmere predpisano opremo, a je nismo uporabili. Smo raje izkoristili priliko hoje po grebenih, da smo se izognili prečenju strmih, zasneženih severnih predelov vrhov.

No, največji smisel celotne ture, pa je bil v njenem začetku, vzpon preko Jakarjevega peska in to je bilo tisto, zaradi česar je bila tura pravzaprav načrtovana, vse ostalo je bilo le dodatek k turi. A da se bo razvila v tako čudovito prečenje, si res nisem predstavljala. Torej, preko Jakarjevega peska smo se dvignili na greben med Novim vrhom in Velikim Raskovcem, se povzpeli nanj, se po drugi strani spustili na markirano pot proti Matajurskemu vrhu, a jo prav hitro zapustili, se dvignili na njegov greben in tako nadaljevali do vrha. In ker nas je prav lepo vabil tudi Poljanski vrh, smo se povzpeli tudi nanj.

Vrhove smo zapustili po južnih pobočjih, kjer smo se po precej strmem svetu spustili do lovske stezice, ki nas je v desno popeljala po čudovitem svetu pod skalnatim svetom Matajurskega vrha. Stopili še na vrh vršička Bizle, ki je tudi postregel z nepričakovanim razgledom na lepote tega koščka sveta.
Vrnili smo se na pot, ki smo jo zjutraj zapustili, a tokrat smo nanjo ponovno stopili s povsem druge strani, brez zapletov na turi, ki jih tudi sicer ni pričakovati, če se na pot odpraviš v pravi družbi.

Na celi poti srečali le enega pohodnika, ki pa ni bil kdorkoli, ampak prav legenda slovenskega alpinizma, ki ima za sabo največje število preplezanih osemtisočakov. In prav to srečanje nam je še dodatno polepšalo dan.

Ločanka, super potep, a domnevam da niste srečali Slovenca z največ preplezanimi osemtisočaki (Roman Benet), ampak prej slovenskega državljana z največ osemtisočaki v žepu.

Ja, piše: "prav tu edino srečanje na poti, legenda slovenskega alpinizma, Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki." Ste torej srečali Romana? Roman Benet je Slovenec s preplezanimi vsemi osemtisočaki, ki živi v Italiji.

Srečali so verjetno Vikija Grošlja, Roman Benet je kar nekako zapostavljen, čeprav je skupaj z ženo Nives Meroi zlezel na vse osemtisočake. Lp!

Že dolgo časa sem razmišljal o tem pristopu po pobočju na Matajurski vrh. Začel sem nad vasjo Stržišče. Po brezpotnem zahtevnem grebenu hodil do lovske koče Stanek. Je kr strmo ! Po cesti je lažje a dolga bi bila pot. Nad lovsko kočo se pojavi nadaljevanje poti. Sledil sem do razcepa, na razcepu desno in kmalu sem na točki ali it po zasneženi grapi z derezam ali po travah na vrh. Nataknil si derez, in cepin v roke in na Matajurski vrh. Na vrhu ni bilo mrzlo in nekaj časa sem gor sedel. Kasneje sem hodil po grebenu z zimsko opremo. Sestopil sem po strmih travah z derezam in cepinom do lovske poti in nazaj na izhodišče.

Raziskat še pot na BIzle, ki potem poteka pod veličastno steno. In naprej proti grebenu na Poljanski vrh. V nadaljevanju hodil po brezpotnem grebenu na Raskovec se povzpel potem sestopil po smeri, ki jo uporabljajo alpinisti za sestop. Skalni skoki I-II.stopnja. Klobi so tudi.

Včeraj na planino Osredki in po lovski v konto Žalostnica. Od tam po brezpotju na Konjski in naprej na Matajurski vrh.
Povratek do sedla med Četrtjo in Črno prstjo ter spust na planino Osredki.
Lep dan, cvetja ogromno, se pa ponekod že pozna suša.
Slike:
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2022-07-14

Hudajužna-Matajurski vrh-Črna prst-Boh. Bistrica

V soboto zjutraj grem s kolom do Gorice, in skočim na vlak proti Hudajužni. Tam z železniške postaje grem malo naprej po glavni cesti, do odcepa za Stržišče. Še malo preden pridem do same vasi, zavijem levo. Po lepo sledljivem makadamu, pridem do Saneka, kjer pomalicam. Nad samo lovsko kočo je pot slabo vidna, ampak ne moreš faliti ker je je odzgoraj mulatjera. Še malo grem naprej, dokler ne pridem do možica ki označuje pot na greben. Stezica je lepo vsekana v ruševje, na travi pa je zmanjka. Naprej bi lahko šel po grapi, a je bil sneg čisto gnil, zato sem rajši šel ob njej po grušču. Na grebenu je bilo toplote konec zaradi vetra. Proti vrhu je še sneg, zato sem si za zadnjih 50m dal gor dereze. Po krajšem počitku sem šel proti Črni prsti. Tam sem pričakoval malo več obiska ma ga ni bilo. Za spust sem izbral pot po žlebu, ker je poletna še čisto zasnežena.
Na koncu dneva se je nabralo 23km in 1750 m vzpona