Rdeči rob

Edino lička so rdeča-sl.3

Nekaj fotk s sobotnega potepanja nad planino Leskovca

S planine Kuhinja sva se v četrtek, ko je bilo napovedano nekoliko lepše vreme odpravila čez Leskovco na Rdeči rob. Snega je tam zadaj še kar nekaj, a vseeno manj kot prejšnja leta. Od odcepa je bilo videt kar v redu. In sva šla v strmino. Poleti sem tam že hodila. Ko sva prišla skoro do sedla je bil sneg vse bolj leden. Cepina se ni dalo zabiti v ledeno podlago.Naprej še zadnji del do vrha je bila tudi takšna podlaga in zato se odločiva da sestopiva.Spodaj na poti je bilo pet tujcev, ki so bili namenjeni na Maselnik. Ker sva imela dovolj časa, greva tudi midva v strmino do vrha Maselnika. Tudi tu je bil sneg precej trd , a dereze so lepo prijele. Srečava enega iz njihove skupine , ki se ni odločil za vrh in jih je počakal na poti. Hitro sva bila na vrhu. Redko obiskan je . A prostoren. Nizka oblačnost je bila . Kasneje se je nebo razjasnilo. Sestopiva po drugi strani z vrha in po isti poti v dolino. Rabila sva oboje dereze. Tudi male spodaj po poti, ker je bil led pod novozapadlim snegom in je drselo. Vsekakor zanimiva tura. Ko vidiš da so razmere za vrh težje je bolje obrnit, čeprav ni bilo več daleč. Letos je bilo treba nekajkrat obrnit, ampak raje tako , kot za vsako ceno rinit v nesrečo. Italianski pohodniki nisi bili opremljeni za zimske razmere in so imeli kar nekaj sitnosti pri sestopu z Maselnika. A na srečo se je vse dobro končalo.

12.10. 2022. Na Rdeči rob iz Pologa. Čez planine Črča, Medrje in Sleme. Potem po brezpotju čez Mali in Veliki Stador na Rdeči Rob. Sestop po drugi strani mimo Kunterja po poti pod Skutnikom in Palcem. Pred planino Lašca zavijemo na brezpotje . V dolino.

Danes zgodaj zjutraj še pred nevihtami na Rdečem robu.