Rogljiček in Krniška špica

Vzpona sem opravil prejšnjo nedeljo, razmere so nespremenjene. Že pred 6.00 uro sem se odpravil iz Jezerske doline po dolini Belega potoka. Pod stezo je žuborel potoček, ki je z višino igubljal svojo moč. Tu in tam se je oglasila kakšna ptica, vrhovi gora so že bili v soncu. Korak mi nekako ni stekel. Pod kočo Brunner pri vodi srečam črnolaso mladenko, ki sestopa. Lep obraz z žalostnim izrazom. Na silo pozdravi in odhiti po potki navzdol. Jo je kdo ponoči razočaral? V koči je vse mirno, še spijo. Grem naprej. Precej višje zavijem gor proti Škrbini Belega potoka-Forc. Rio Bianco. Pod južno steno Rogljička zavijem v levo na nekakšno na pol šodrasto gredino. Prav do vrha ne grem, ampak zavijem v desno v skalnato grapo. Hodim in plezam, težave ne presegajo slabe II, kmalu pridem na majhno sedelce, kjer pride s severne strani druga smer, nadaljevanje ni posebej težko, je pa tu in tam krušljivo, le v zadnjih metrih je skala bolj čvrsta. Kar prostoren vrh je delno poraščen z rušjem. Sestopim po smeri vzpona in se vrnem dol do steze, ki pelje do bivakov Gorizia. Sonce ima že vso moč, grem mimo bivakov Gorizia na Krniško škrbino.Pod vrhom je precej grušča, pa tudi nekaj skal od podora. Tam na drugi strani zavijem pod škrbino v desno in po že znani smeri splezam na vrh Krniške špice. Krniška špica je najvišji vrh nad dolino Belega potoka, smer je označena z obledelimi pikami, varoval ni, težavnost I, II, II- sestopim na kočo Corsi, pozdravim Ester in Christiana, potem pa po poti preko grap, čez Viško glavico nazaj v dolino.