Ruš 1614 m

Enkrat imam tudi jaz namen iti na Ruš, pa me zanima kje je tisto izhodišče iz prve slike, ker sem skoraj domačin, pa mi ni čisto jasno. Hvala. lp

Izhodišče na prvi sliki je le 100 m pred sotočjem Tržiške Bistrice in Fevče. Tu je še opis poti.
http://www.hribi.net/izlet/medvodje_rus_preko_sedla_pri_lojtri/11/1926/3566

Pohvale za lepo, divjo in samotno turo... Fajn je tam! Lp!

Popoldne po SV grebenu na Ruš z vrha nadaljujem še na Veliki vrh in nazaj v dolino do zapornice pod Robnikom.

Včeraj na Ruš kakšen km izpod kmetije Rezman (cesta v slabem stanju, strma). Zaradi razmočenega, gnilega terena sprememba načrta in vzpon iz lažje strani. Večino gornjega dela je zaraščeno brezpotje, v mokrem nevarno za zdrs. Vzpona dobro uro in pol, mir in samota. Se vrnem morda kdaj po SV grebenu. Nekaj dodatnih info o razmerah še v slikah.

Na Ruš po SV grebenu sem se odpravil od Rezmana. Že na poti do Močnikovega sedla je kar nekaj podrtega drevja na poti, kasneje ga je bilo pa res ogromno.
Opisani poti s hribi.net sem sledil do konca kolovoza, kjer naj bi se proti Sp. Rušu usmerila stezica. Nisem je našel (najverjetneje sem izbral konec napačnega kolovoza), sem pa nadaljeval v njeni smeri, proti severu. Po dobrih desetih minutah prečenja čez podrta debla, pečevje in igličasto strmino, sem se usmeril po strmini navzgor in po brezpotju prišel do grebena, ki sem se ga držal do vrha. Greben je sicer poraščen, a se ob macesnih na njegovem prepadnem robu odpirajo lepi pogledi na Košuto in nadaljevanje Karavank ter okoliške vrhove. Posamezni deli grebena ponujajo tiha, skrita mesta, obenem tako daleč kot tudi blizu tega sveta…
Na vrhu preseneti klopca z vpisno knjigo. Spust do markirane poti (Pri Lojtri oz. Fevča) po JZ grebenu Ruša je otežen s številnimi podrtimi drevesi, a sem bil pri markacijah kar hitro.
Od tam naprej pa je na poti, ki poteka na južnih pobočjih Ruša, ogromno podrtega drevja, predvsem smrek. Na dveh mestih sta pravi polji tega vetroloma - poti, na kateri sem bil prvič, sem komaj sledil, toliko dreves pa še nisem prehodil v življenju
Večje »podrto polje« je malo nad Močnikovim sedlom, a se smer poti da slutiti. Markacije so sicer solidne.

Ruš nikoli ne razočara, samota in tišina sta tu zagotovljeni, pot pa prijetno razgibana. Edin medveda bi lohk srečali Šli sva z jezerske strani, od Kanonirja oz. Dola. Pot brez posebnosti, le čez kako podrto drevo je potrebno splezati. Frišnga snega na vrhu okol 10 cm, a ker je bil mehak, tudi na strmih delih ni predstavljal težav. Tura za dušo

Dobra turca, tud sam grem občasno na Ruš pa Stegovnik. Si mogoče opazila, kako je s snegom na Kozjem vrhu? tnx

Hočo, ja super turca za ljubitelje miru v hribih Jaz grem rada v te konce, saj se mi zdi, da je tu neka posebna energija.
Glede na to, da je Kozji vrh podobne višine kot Ruš, kakšnih hudih snežnih zametov ni za pričakovati. Pod vrhom na severni strani se vidi, da je še sneg, dvomim pa, da ti bo predstavljal težave, saj je gnil in mehak. Verjetno ta skrbi un zadnji strm del, ampak pomoje ni panike, bo šlo brez težav.

Po tistem nedeljkem krogu je ostalo še odprto vprašanje, kako zgleda (celoten) SV greben Ruša. Hja, lepo poplezavanje je V spodnjem delu grebena precej razbito, spolzko zaradi maha, nekaj podrtega drevja. V zgornjem je skala boljša, je pa precej zaraščeno. Razmere pa čudovite v sončnem popoldnevu.

https://trobec.blogspot.com/2023/05/rus-552023.html

To soboto sem se lotil SV grebena od vznožja, iz Komatevre.

Na brezpotje sem se odpravil pri stari, propadajoči domačiji in skozi malone močvirnat gozd prišel do sotočja potokov, ki sem ga prečil ter se vzpel v strmino, ki je bila spodaj zaradi vlage zelo »rahla«, višje je tovrstnega terena manj.. V izogib zelo strmemu pečevju, do katerega bi prišel v direktni smeri severnega dela grebena, sem ubral nekaj dobrih stečin proti JV, kjer sem prišel do »pravega« grebena.
Kot opisuje že Trobec, gre res za mešanico razbitega, polomljenega in zaraščenega… Zahtevnejšemu terenu se da nižje izogniti na obe strani, višje pa predvsem po levi strani grebena.

Z vrha sem sprva nameraval po daljši krožni poti po vlakah oz. cestah okoli Velikega vrha nad Komatevro, a sem se zaradi prihajajoče teme, vidljivost pa je slabšala še »saharska koprena«, odločil za bližnjico do ceste, ki pelje do severnega vznožja Ruša. S približno 100 višinci spusta sem začel s kote 1469 (ki sem jo dosegel po prvi vlaki, ki se s podnožja Ruša usmeri proti severu) sprva po lepi potki, ki pa jo je skril na travah drseči sneg, zato sem se spustil čez zoprn plazovit teren (blato, grušč, skale) in kmalu dosegel cesto.
A bližnjic mi še ni bilo dovolj zato sem se odpravil še po eni, na PZS zemljevidu sicer lepo začrtani, a kot se je kmalu izkazalo, zelo zaraščeni stari vlaki, ki jo tu in tam preseka še kak potok… No, kmalu sem bil spet na cesti in kasneje pri avtu, ki sem ga pustil malo pod odcepom proti partizanski bolnici Krtina.

Snega na grebenu Ruša ni več, ga je pa še kar nekaj na prej omenjenih vlakah proti Velikem vrhu. Miren in – kljub šumenju vetra, gozda, potokov in drugih vodá – tih dan.

Zelo lepo! Lepe fotografije!
Srečno!