Rž 2538m

Lijaneja, upravičeno si se pritožil! Ugotavljam, da se vedno zanemarjajo vrhovi v bližini veljakov. Pa tako dobri posnetki, so me prevzeli. Pravilno, tudi tej gori pripada svoj naslov teme.

Uf, sploh nisem vedel, da je tako enostavno priti na vrh. Prejšnji vikend sem jo opazoval z vrha Kredarice, pa si nekako nisem "upal" stopiti naprej proti njej. Pa naslednjič...

... Od Staničeve koče proti Rži ni oznak, samo melišče je potrebno prečiti, seveda če veš kje. Po ozkem grebenu pa je še poleti polno drobnega peska, ni za "reskirat". S sestro sva obisk tega vrha raje opustili, pa čeprav sva bili čistooo blizu...

Od Staničeve koče vodi proti Kredarici tudi zgornja, poleti udobna markirana planinska pot. Na greben pripelje zahodno od vrha in večinoma pelje po njem proti Kredarici. Od markirane poti, pa do vrha Rži ni več kot 10 minut.

Iz Kota do Staničeve in naprej na Rž.Res ne vem, zakaj ni gora bolj obiskana. Razen strmega melišča ni kakšnih večji problemov gor pridet. Na grebenu ti še palice niso v napoto. Razgledi pa v takem vremenu kot jebilo danes, super. Pa še na Visoko Vrbanovo špico sem skočil.Še najbolj naporna je hoja po mokrih in gladkih skalah okli studenčka proti Debelemu kamnu.

Na sliki 22 je Plesišče, pisano z veliko začetnico, komaj vidno; svetla ploščad pod Spodnjo Vrbanovo špico. Zelenica na Visoki Vrbanovi špici pa je tudi lahko plesišče.
Lepa tura. Srečno.

Hvala Mrki, sem šel že nakajkrat iz Spodnje na Visoko, pa sem vedno mislil da je to plesišče.

V sredo popoldne sem nazaj grede iz Triglava obiskal premierno tudi Rž in sem enakega mnenja kot Tinky, da si gora zasluži več obiska in tudi kakšen žig. Nenazadnje gre za vrh, ki je višji npr. od Rjavine in Skute. Prišel sem iz smeri Kredarice po poti za Staničevo kočo potem, pa sem zavil desno gor in na vrh. Pot je kar krušljiva in polna kamenja tako, da pri sestopu velja previdnost, pot sem presekal kar po melišču dol, ker sem nadaljeval proti Staniču in Visoki Vrbanovi špici, pa potem nazaj čez Prag v Vrata.

Včeraj iz Krme do Malega polja in naprej po lovski poti v zgornjo Krmo, nato čez Apnenico mimo Dovških vratc. Kjer se pot odcepi navzdol proti Staničevem domu sem nadaljeval poševno po severnih pobočjih Rži do prečne poti na Kredarico in potem po brezpotju strmo navzgor na škrbino in naprej na vrh Rži. Od tam pa nazaj na prečno pot in do Kredarice.

Severno pobočje Rži je v precejšnji meri prekrito s trdim snegom, v katerem so bile stare in zaledenele stopnje, zato sem tam uporabil dereze, ki pa na grebenu proti vrhu seveda niso bile potrebne in sem jih snel. Pri sestopu po trdih šodrih pod škrbino, napol prekritih s pomrznjenim snegom, sem v roke vzel tudi cepin. Zavarovana pot proti Kredarici je na severni strani grebena le na nekaterih mestih delno zasnežena (pletenice se seveda vidijo), na južnih pobočjih pa sploh nikjer.

Na Kredarici sem bil od obiskovalcev nekaj časa edini Slovenec. Malo pred menoj se je v dol v Krmo odpravila skupinica slovansko govorečih pohodnikov, razen enega so se pred odhodom vsi skrbno pokrili s čeladami. Ob sestopu, približno okrog štirih popoldan sem kakih 200 višincev pod Kredarico naletel na štiri Madžare, ki jih je zanimalo, če je kje kakšna bližnjica do Aljaževega doma, kjer so imeli avto. Razložil sem jim, da prav taprave bližnjice tukaj ni in da bo treba nazaj na Kredarico, potem pa še kar daleč dol po ne preveč lahki poti. Pa se niso prav nič sekirali, mirno so obsedeli na tleh in si na dveh kuhalnikih še nekaj kuhali.

Oskrbo Kredarice imajo v rokah spet meteorologi, zato je kava seveda ponovno odlična. Žareči macesni in prekrasni razgledi čez cel dan in na vse strani so slavili jesen, ki je sijala v vsej svoji lepoti.

Včeraj v nedeljo se nas je v zapostavljeni dolini Kot naključno srečalo kar nekaj turne smuke željnih oseb. Dom Valentina Staniča je delno uničen, saj je (verjetno) orkanski veter odnesel del strehe. Razmere za vzpon solidne, za smuko zelo dobre. Nad 2200 m se sneg v osojah pešakom (tudi globoko) predira, mestoma pomrznjena skorna. Na vrhu grebena Rži je močno pihal mrzel severnik.

FOTO REPORTAŽA

Čudno. Pred mesecem in pol smo obvestili lastnika koče o poškodbi. Če do sedaj ni še nič ukrenil, narejena škoda ne bo zanemarljiva

Žal popravilo uničene strehe na koči nad 2000 m ni enako kot v dolini. Po mojem bo še trajalo. Ura leta s helikopterjem od 1500 EUR/h letenja dalje plus TNP omejitve ipd. Upam, da jim uspe čimpreje sanirati, ker z deževjem se škoda in zamakanje gotovo samo še veča. A bivak pri Petru Skalarju je popravljen že?

Bom še enkrat poslala fotko, na PD Javornik Koroška Bela. Dostop je v snegu težak, lahko pa bi vsaj malo zaščitili. Saj so tudi mladi planinci, ki jim sneg ne dela težav. Hvala anzecokl..


Zdravo.
Smo jo delno zaflikali, po 15. maju pa gremo gor in jo zamenjamo. Hvala za obvestilo. Lp, Olga (odgovor PD)

Od daleč je izgledalo, da so neko zaščito skušali dati gor, a v takem vetru se to vse potrga... Verjetno je potrebna konkretna obnova tega dela strehe, da zdrži strašanske sile vetrov tam zgoraj. Upajmo, da škoda ni prevelika.
Ko sem uporabil iskalnik, da bi našel Rž, je iskalnik pri razmerah ni našel, zato je bila kreirana (očitno pomotoma) nova tema.

V petek sem izkoristil zadnje vzdihljaje lepega vremena in se zapeljal v Kot. Končal pa na Rži. Spodnji del ture je bil kljub pozni uri (opoldne) še beton in sem ga prehodil z derezami in s smučmi na nahrbtniku, višje pa super za smučke in srenače. Pozna ura mi je prišla prav ob spustu, ko je sonce vsaj malo načelo severna pobočja pod Rjavino. Plaznice pa so ostale ledene in sem se jih izogibal. V dobri uri sem bil nazaj na kopnem. Pol ure do avta.