Sedlo Bela peč

Medtem, ko čakamo na novo pošiljko snega je najbolje na sneg. Zapeljem se v Nevejo, na moje območje. Že nekaj let namreč iščem prehod pod Belo pečjo. S smučmi na nogah pričnem nasproti spodnje postaje nove gondolske žičnice, pot 635. Snega je v začetnem delu malo, pa še ta je trd, ampak gre. Višje je snega več in tu in tam posveti še kak sončni žarek, jaz pa na nekem mestu zapustim udobno označeno pot in zavijem v desno. Iščem najboljše prehode in vedno mi ne uspe, ampak počasi napredujem. Z višino se širijo razgledi, ki so tu eden lepši od drugega. Tako počasi pridem do jamarskega bivaka, ki ima izreden razgled na Zahodne Julijce. Zunaj malo posedim, potem pa se odpravim pod Visoki Kanin, tam v neki kotanji naletim na špuro, ki jo nekaj časa koristim, ko pa zavije nekam gor, jaz sklenem obrniti. Kar na pseh se spuščam iz ene v drugo dolinco, dokler ne pridem pod "grapo", ki me povede na sedlo Bela peč. Ker je sonce še visoko, malo posedim, nato pa odsmučam, dol to koče Gilberti in k Ireni na radel in štrudel. Sledi še smučanje v Nevejo po smučišču, ki pa, ojej za kaj vi plačujete. No smučišče je trdo, ampak baje je na nekaterih naših smučiščih še večji poden.
Pred leti sem opravil podobno turo +, ki je opisana tukaj:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/8610/