Setiče/Freiberg 1922m

Povzpel se v oktobru. Macesni v čudovitih barvah, krasni pogledi. Družbo so mi delale kavke in pa ovce nad vasjo. Lp!

Danes smo se z družino odpravili na ta čudovit razglednik. Ni sicer »pokazal vsega kar zna« , saj so prenekatere vrhove zakrivali oblaki, pa je bilo vseeno lepo. Obiskovalcev bolj malo, in čeprav na parkirišču ni bilo videti slovenske registracije, smo slišali kar nekaj »dober dan-ov«. Nič čudnega, saj so ti kraji »praktično slovenski«. Pot je lahka, nič izpostavljena, zaradi skoraj 1000 višincev zahteva sicer vsaj majčkeno kondicije, vendar zelo primerna za družinski izlet. Še lepše bo čez kakšen mesec, ko bodo rumeneli številni macesni…

Gor sem bil v soboto. Snega ni, je pa kar lepo pihalo. Zanimiv pa je bil pogled na severno steno in greben Košute, kjer se je kar naprej kuhalo precej strašljivo vreme.

Prejšnji teden sva na vrhu prebivakirala noč in uživala v čudovitih razgledih na severno ostenje Košute. Jasna noč je odprla tudi magičen pogled na mlečno cesto.

Več fotografij in zgodbo sem objavil na povezavi: Setiče - Nočna romantika pred severnim ostenjem Košute

Včerajšnje sončno Setiče.

Danes izbereva Setiče

Pot začneva v vasi Sele-cerkva, po travniku je pot še položna potem pa hitro pridobiva na višini. Okrog vrha je bilo megleno, tako, da razgledov ni bilo, sicer mi je pa tako, poznana okolica. Pri sestopu naštejem 15 pohodnikov, tudi drugače se po sledeh na poti vidi, da vrh pogosto obiskujejo.

http://tomazsarc.blogspot.si/2016/03/setice-freiberg-1232016.html

Že dobro leto dni je od zadnje objave, zatorej nekaj besed o včerajšnji turi. Travniki nad vasjo so (bili?) nepokošeni, zato je cvetja obilo in je čudovito. Pot iz doline do vrha brez posebnosti, zelo primerna za sončne dni, saj visoko pod vrh vodi po gozdu, kjer se ubraniš sonca, sopari žal ne. Pri Užnikovem križu klopi za počitek, enako pri kočici nekaj višje. Razgledi z vrha zaobjamejo Karavanke, Kamniško Savinjske in Julijske Alpe, če le vreme dopušča. Ker sva bila zgodnja, sva bila zgoraj dolgo sama, nekaj več pohodnic in pohodnikov sva srečala šele nazaj grede, že blizu Sel Cerkev.
Če se vračate skozi Borovlje, vam priporočam še ovinek do jezera Ressnig, kjer osvežitev še kako prija. Več o tem jezeru sem napisal včeraj, v forumu Karavanke.

http://tubojan.blogspot.si/2017/06/setice-zce-freiberg.html

Z boljšo polovico uživala na tej poti, ki skoraj do vrha poteka v senci. Pot je lepo označena in normalno prehodna ter primerna za vsakogar. Na vrhu je vpisna skrinjica, žiga ni, razgledi pa na vse strani.
Obiskala sva še sotesko Čepa, na začetku vroče sonce, na koncu pa naju je oplazila manjša ploha.

Nekaj utrinkov, pot brez posebnosti.

Prav gornje slike so naju prepričale, da se je vredno povzpeti na tale vrh. Ampak da bo pa tako lepo, tako radostno, si pa nisem predstavljala. Že pot je bila lepa, čim višje je bilo, tem lepša je postajala. Sam vrh pa nekaj izrednega. Jesenske barve macesnov, pa košatih trav in ples meglic, so ustvarjale čarovnijo, ki ti je komaj dopustila dihati.

Imela sva srečo, saj sva v ta čudoviti svet najprej stopila kot prva, kasneje se je nabralo še nekaj pohodnikov.

Sva pa po zaključku ture upoštevala še turbov nasvet za obisk jezera Reßnig, ki leži v bližini Borovelj. Sva se sprehodila ob njegovi obali in uživala ob pogledih na okolico.

Torej dve muhi na en mah, kot se temu reče. Čudovit izlet, s čudovitim zaključkom! Je vreden ponovitve.

V soboto sva na Setičah uživala v soncu in si obenem privoščila še dvojno zanko: po vzhodnem grebenu do Krive peči in sestop skozi Vabučnikov graben. Več pa lahko preberete tukaj.

https://tomazsarc.blogspot.com/2023/12/setice-freiberg-26-12-2023.html