Sinji vrh

Razgledni kraški rob nad Ajdovščino nudi obilo dostopov, vsi pa so lepi in vsak po svoje zanimiv. Pomlad kliče, ljudi je bilo na Kraškem robu kar precej. Pojavile so se tudi društvene skupine, ki jih že dolgo ni bilo videti. Vendar brez skrbi. Na tem vetru viruse odpihne v sekundi .

Midva sva začela pri izviru Hublja, se skozi oba Otliška okna povzpela na rob, obiskala najvišjo točko Sinji vrh in se krožno po direktni mimo kapelice in plezališča spustila na izhodišče. Pot proti plezališču je neke sorte sledljiva bližnjica, ni pa označena. Še se vrneva .

Kljub slabi napovedi in dežnim kapljam na začetku poti, smo v soboto vztrajali. Pot smo pričeli pri izviru Hublja, do Malega Otliškega okna, kjer cvetijo irisi. Prvič do Kamnitega polža ali spirale, malo sproščanja. Pa do Velikega Otliškega okna, pogled proti Lokavcu. Res škoda, da nismo imeli modrine na nebu, kot Bagi v marcu. Še veseli smo bili, da nas ni namočilo. Razgledi proti Čavnu, Golakom in vse do morja. Pomladno cvetje ob poti. Na Sinjem vrhu pa pošteno mrzlo, konec maja smo potrebovali rokavice. Namesto martinčkanja pred kočo, le hitra kavica. Res nenavadno, odpirajo šele ob dvanajstih. Očitno je to običajno, saj smo bili tudi pred leti prezgodnji za obisk koče na Sinjem vrhu. Tudi mi smo se spuščali po nemarkirani poti mimo kapelice, malo smo bili v dilemi, a le prišli točno k izviru Hublja. Prihodnjič upajmo, v sončnem vremenu, iz Predmeje na Sinji vrh, čez Kovk, do Cola...

Pred turo na Čaven in Kucelj sva se kar zapeljala na Sinji vrh in si ga ogledala. Ture na ta na videz nizki in nezahtevni vrh so zelo dolge .Lepo j etu gor.