Škabrijel, Sabotin, Vodice in Sveta Gora

Na Sabotin sem se povzpel lani jeseni v lepem sončnem vremenu. Vrh, ki komaj preseže 600m pa nudi izjemen pogled na Goriško in spodnji del reke Soče. Seveda ne manjkajo niti najvišji vrhovi Julijski Alp.
Južna pot je lahka in primerna tudi za otroke, severne pa ne poznam. Menda, da je tudi lepa.

V soboto sem skočila na Škabrijel,tudi tod je možna lepa krožna pot...Na vrhu je stolp, ki mi ni všeč, omogoča pa dober razgled.

ja škabrijel ma več poti ,najboljša je hoja po samem strelskem jarku do vrha ,ki sega čez celoten hrib,na vrhu je pa stolp ,ki res ni nič posebnega ,je pa mir in ragled na sabotin in ostale vrhove zraven.

sabina.7 in ales50 imata ZS !

Kje pa je točno najboljša lokacija za začetek poti na Škabrijel?

Hvala, pozdrav

Marko

svetujem na sedlu Vratca na cesti Kromberk-Ravnica

Kaj pa iz Solkana je kaka pot? Povezal bi Škabrijel - Sv.Goro in Sabotin.

Zanima me, katera pot na Sveto goro gre po jarkih in kaverni, oz. kje je njen začetek ? Rad bi nadaljeval tudi do mavzoleja na Vodicah in si ogledal tamkajšnje kaverne,če je to možno ?
Za Sabotin pa me zanima, kakšno krožno pot lahko naredim in katera je ta pot po strelskem jarku, ki jo omenja ales50?

@Laščan
Pričetek poti, ki pelje skozi jarke in 300m dolgo kaverno, se prične kaj kmalu, ko se cesta s Prevala začne vzpenjat proti Sv Gori. Na prvem parkirišču, pri prvi (?) postaji križevega potu, zaviješ levo in se nadalje držiš označene poti.
Na vrhu Sv Gore se le ena pot odcepi proti S, po tej se spustiš in na prvem križišču slediš tabli, ki te popelje do mavzoleja - od križišča, do vrha cca 20min.
S Sabotina boš težko naredil krožno pot do Sv Gore in Škabrijela, predlagam krožno pot Nova Gorica/Solkan - Sv Katarina ("Kekec") - Škabrijel - Preval - Sv Gora - Vodice - ovinek na cesti Solkan/Preval - NG/Solkan.

Lp, Filip.

Laščan imaš ZS

Iz Solkana pri GO smo se odpeljali proti Lokvam in na prvem ostrem desnem ovinku parkirali na parkirišču. Namesto po kolovozu smo jo ubrali strmo navzgor po nakazani poti, ki se po kakih 15 minut vzpona priključi na ono, ki pelje na Sv.Goro. Sledilo je prečenje in priklučitev na pot v križišču treh poti, med katerimi smo izbrali tisto, ki pelje po jarkih 1.sv. vojne in pripelje do mavzoleja generala Gonzage. Od tam proti zahodu do oznak za kaverne in v eno od njih. Lepo se je za nekaj časa preseliti v zgodovino, čeprav vojn nihče ne odobrava. Rovov in kavern je toliko, da bo treba na Vodice še kdaj.Vračali smo se po krožni poti..po kolovozu nazaj na križišče treh poti in potem po zahodni še kakih 700 m do odcepa levo.Ta potka pripelje naravnost na parkirišče. Lepa tura, primerna za vse.Pa še poučna

Tudi jaz sem bila včeraj s kolegicami na Sv. Gori. Parkirale smo na cesti Solkan Lokve, na parkirišču pri križevem potu in zavile v levo kje piše Pot po jarkih.Najdaljši rov je dolg 260 m in je zelo zanimiv, kar strm tako, da uporabljaš vrv. Na Sv. Gori pa je bilo kar mrzlo in še megla se je podila.Vidim pa, da bo potrebno opraviti še drugo pot z rovi.

Marjana, pa smo se tudi mi srečali nad vašim prvim parkiriščem, ko niste vedeli za točno pot ...vi ste iskali pot po rovih, mi pa v kaverne . lp

najbrž res, ali je kolegica vas spraševala za pot

tako je..

19. in 24. januarja 2015 sem se iz Solkana podala na Škabrijel, Sv. Goro in Vodice. S hojo sem pričela pri OŠ Solkan. Do izhodišča sem se pripeljala z mestnim avtobusom. Če bi bila z avtom, pa bi šla na Škabrijel mimo cerkve v Solkanu in parkirala na parkirišču na koncu Solkana.

Prvič je bilo kar nekaj sonca, razgledov nič. Drugič je bilo skoraj cel dan oblačno (le na Vodicah se je na trenutke pokazalo sonce), a se je lepo videlo ob Julijcev in Dolomitov do morja.
Pot ni pretirano naporna. Nekaj naprezanja je le pri vzponu na Sv. Goro skozi daljšo kaverno, kar pa lahko tudi izpustimo in se podamo na vrh po običajni poti. Pot do Škabrijela (1,5 ure) je dobro označena. Do Prevale (0,5 ure) pa tudi ni kaj zgrešiti. Na Sv. Goro vodi več poti (1 ura). Pot po jarkih je označena s planinskimi, običajna pot pa z modrimi oznakami. S Sv. Gore do Vodic (45 min) nas usmerjajo oznake Poti miru . Nekaj korakov od križišča pa se odcepi neoznačena steza, v nadaljevanju muletjera, ki nas v ravni črti z le eno prelomnico pripelje na vrh Vodic.
Za ogled mavzoleja, bližnjega spomenika, kaverne in sprehod po strelskih jarkih si velja vzeti nekaj časa.

Z Vodic sem se odpravila po isti poti do križišča (20 min) in nadaljevala po cesti proti Plavam. Po 5-ih minutah sem zavila levo na pot po muletjeri proti Prevali. Po 15-ih minutah nadaljnje hoje sem prispela do studenca. Muletjera se nadaljuje do ovinku pod Prevalo (30 min), kjer se priključi na cesto Solkan-Lokve. Z ovinka do Solkana sta po cesti 2,5 km, do gostilne na Prevali 800 m in 1 km do razpotja na Prevali za Škabrijel .
Hoja po cesti je zelo nevarna, zato se je do Solkana bolje podati po stezici, na katero nas nekaj korakov od studenca usmerijo oznake. Stezica je slabše vidna in se hitro zamenja s sledmi divjadi. Zbledele oznake so kar pogosto posejane in jim velja pozorno slediti, saj stezica med spustom večkrat spremeni smer, večinoma v levo, nazadnje pa v desno in se nato v ravni črti spusti do muletjere, ki preči pobočja malo nad cesto Solkan-Plave. Od studenca do muletjere je približno 15 minut. Muletjera je dobro prehodna in v rahlem spustu preči pobočja pod Sv. Goro vse do nekdanje spodnje postaje gondolske žičnice, sedaj restavracije(45 min). Pod žičnico sem pri jezu HE Solkan prečkala cesto in po nekaj metrih zopet prešla na drugo stran in nadaljevala do športnega centra Žogica (5 min). Od tam pa po pešpoti mimo Solkanskega mosta in pokopališča do parkirišča na koncu Solkana (10 min).

Skupno je zmerne hoje za 5,5 do 6 ur. S postanki in ogledom na Vodicah sem potrebovala slabih 7,5 ur. Sprva sem nameravala še na Sabotin, pa me je pomanjkanje navdiha odvrnilo od nadaljevanja poti. Sicer je vzpon na Sabotin iz Solkana samostojna zgodba, saj pričnemo s hojo na najnižjem izhodišču. Na hitro ga lahko obdelamo v 2-3 urah (v obe smeri), vendar je hrib tako lep, da si velja vzeti čas za samostojen pohod. Sama sem na Sabotinu kar pogosto, tako da bi bil tokratni vzpon ob pomanjkanju barv zgolj izziv po celodnevni hoji.
Pri vzponu na Škabrijel, Sv. Goro in Vodice naberemo približno 1.000 višinskih metrov (brez vmesnih spustov), pri vzponu na Sabotin pa še dodatnih 500 m.
Pot je dovolj dolga in večinoma nezahtevna, tako da nam misli zlahka odtavajo v višave. Da nas ne bi odneslo previsoko, poskrbijo svetogorski zvonovi, ki vsakih 15 minut neusmiljeno režejo čas in nas z zamolklim zvonjenjem opominjajo na našo zadnjo uro. Srhljivo.

Midva sva šla malo drugače . Iz Solkana mimo vojaškega pokopališča pod nekdanjo žičnico na Sveto goro, sva zavila na potko , ki gre na Vodice. Tam sva si ogledala spomenik italianskim alpinom in mavzolej generala Gonzage. Pot pelje na muzej na prostem, kjer so kaverne z mnogimi rovi. Nadaljevala sva v zaselek Vodice s tremi hišami. Naprej mimo spominskih obeležij iz prve vojne v vasico Paljevo. In po potki v Plave, kjer je na ogled ob reki Soči obnovljena cerkvica sv. Alojzija. In v Plavah na avtobus na izhodišče. Čeprav je bil dan siv in turoben, vsake toliko je malo poškropilo, je bila tura zanimiva in prav lepa.