Smer Bučer - Kristan v Malem Oltarju

Danes sva s Tonetom (lijaneja) lep dan preživela v Martuljku. Preko Treh macesnov sva se povzpela do pod stene Malega Oltarja in splezala nanj po smeri Bučer - Kristan. Pod votlino je še strmo snežišče, za katerega je dobro imeti dereze ali vsaj kakšno orodje.
Sama stena je zelo kompaktna, smer pa v tem rangu ena najlepših. Skala (sicer manj ostra) je zelo podobna tisti v Paklenici, pa čeprav je v Martuljku.
Od votline, kjer se v bistvu vse skupaj začne in do vrha je ena sama poezija plezanja.

Sestop (razen prvega abzajla z vrha) je pa čisto nekaj drugega. Zopet se znajdemo v Martuljškem svetu, kjer napake niso dovoljene. Skrotje proti Kotlu je zelo krušljivo, sidrišč za abzajle pa nešteto, kjerkoli, tudi tam, kjer niso smiselna.
Spustila sva se samo v "kanjon" in potem še spodaj, kjer je ravno bilo eno zelo lepo urejeno sidrišče. Drugo sva raje poplezavala in se pod steno skobacala čez krajno zev na snežiče in po njem v dolino. Pod Kotlom sta bili še dve snežišči za dričanje.
Pod macesni pa naju je že zjutraj presenetila kanonada kamenja, pa ne drobnega, in tudi popoldne, ko sva se vračala, je bobnelo s Široke peči.
Vsekakor je bil to dan za dušo.