Šober / Monte Sciober Grande

Čisto neobetavno jutro smo začeli v Remšendolu, kjer nas je presenetil s prijazno ponudbo domačin, in nas proti prodiščem po dežju popeljal kar z avtom. Odložil nas je pri tablici z oznako poti 518. Ker je dež ugotovil, da ne mislimo odnehati, je odnehal on. Po strmih pobočjih do koče pod Rabeljskimi špicami, kjer se združijo tri poti (naša, pa še ena 518, ki pripelje iz Malih Rovt in 520)se je še kujala megla, tam pa se je začelo odpirati. Na enega lepših krajev sveta je posijalo sonce in pokazalo tiste Rabeljske špice, ki jih običajno gledamo s ceste s Predela. Nadaljevali smo po poti 520, vmes odvili na Veliki Šober (zamudi vas minuto in pol vzpona) in pod njim malo postali. Toliko, da smo si razložili razglede. Oziroma kaj se vidi, kadar se vidi, ker se danes ni. Megla je ves čas zakrivala Rabeljsko stran in lepe poglede na vršace nad Mrzlimi vodami. Tudi Mangrt in Jalovec sta se skrila. Z Vraške škrbine, kjer se z desne priključi pot z Rablja smo nadaljevali levo, proti sedlu Stože in se malo pred njim spustil levo v dolino. Najprej po visokih mokrih travah, prečili nekoliko sitno podrto grapo, potem pa več ali manj po sicer strmi a lepi potki do melišč pod Bucherjem. Razen podrtega kamina, ki terja nekaj previdnosti posebnosti ni. Ta čas se je nad nami jasnilo in razkrivalo lepote Remšendola. Posebej izstopa Monte Bucher, lepa špica, od katere se kar ne da odvrniti pogleda. Čudovit, samoten konec, lepi razgledi (če so) in lepe, malo poznane in težko dostopne gore. Že slišali za Bucher, Šenek, Breitkofel? Vse je tam. In skrivnostni pristop na Kopo, o katerem nič ne najdem napisanega. Nič reklame več, da ne bo naenkrat drena.

Na ta lep razglednik sem se podal včeraj in sicer malo naokoli. Iz Remšendola v zatrep doline, potem naprej do Moriške planine, kjer sem zapustil markirano pot in se usmeril v desno, kjer sem se preko poševne gredine (II. stopnja) povzpel na Sedelce pod Skalo, sestopil do ruševin stare koče, preko Mesnovke v smeri mangrtske planine in preko Dren-Doliča na Malo Rušo in preko sedla Čez Stože na Vraško Škrbino. Od tam po grebenu na Šober, kjer sem srečal večjo skupino (28) enega od PD iz Ljubljane, sestopil do koče pod Rabeljskimi špicami, kamor je sestopala še ena večja skupina tudi iz LJ in na izhodišče. Na poti od koče do doline je precej podrtega drevja, ampak so že uhojeni obvozi.

Danes pa na Šober.Pri koči Rifugio Cinque Punte nas je pozdravilo sonce in imeli smo ga celotno turo.Sam greben Šoberja je izredno razgleden.Vse naokoli te pozdravja divji svet mogočnih vršacev.Dol smo se spustili na Mangarsko planino s sedla Stože.

Še nekaj utrinkov z včerajšnje poti

https://tomazsarc.blogspot.si/2017/10/sober-monte-sciober-grande-21102017.html

Nekaj slik z današnjega izleta na Šober. Začel sem na Mangartski planini in se ob plazu Stože povzpel do sedla Čez stože, od tam pa sem preko Vraške škrbine povzpel na Šober. Sestopil sem čez Dren nazaj na Mangartsko planino.
Pot je normalno prehodna.
Lp, Tadej

V torek, 2.7.2019 si zaželiva nekaj lažjega in Šober je bil ravno pravšnji. Spet osamljena na vsej poti, le nazajgrede dva na sedlu Stože obrneta. Verjetno zaradi poslabšanja vremena.Do sedla Stože je pot v glavnem precej strma, Ko preide v pas ruševja strmina popusti, je pa v ruševju zato toliko bolj vroče. Od sedla kmalu pridemo na sedelce, od koder po cca 20ih min doseževa vrh. Z grebena je lep razgled proti zahodnim Julijcem in Rajblu.

Včerajšnji vzpon na Šober z Mangartske planine. Med rušjem, do sedla Čez Stože je pot mestoma blatna in spolzka, v gozdu pa je na poti veliko suhega listja, zato previdnost pri sestopu ne bo odveč. Več pa tukaj:

http://sine771.blogspot.com/2020/11/sobermonte-sciober-grande-1845-m.html

da ne bom odprl novo temo, vsaj kraij so isti, vceraj krožna tura nad dolino Remšendole gor po poti 520( verglass na koreninah in kamni, zelo pazljivo) cez "capanna 5 punte " do sedlo "la portella"(namestili nove table) in dol po 511 kjer so kar nekaj bukovni drevesi potleh zaradi teškega snega sredino oktobra; za Tolminc:morebiti da sem srecal istega v tvoj sliki št.7

Čudovito!

Ojojoj, Alessio, le kako moreš Res čudovito Kdo ve, ali bo šlo še letos tja in naprej širom Furlanije, ali bomo morali prej srečati Božička in Dedka Mraza in nam morda ona uresničita te želje. Sanje. Hrepenenja.

@alessio, prav možno, se mu ni kaj preveč dalo, pohvale za namestitev novih tabel na sedlu "La Portella"

Bojan sedaj smo "oranžasti" , potepanje samo v obcini slabo kaže , we shall see .

Alessio, tudi sam samo po občini Pivo, katerega smo si obetali, je šlo mimo kot bi mignil, sedaj morda upamo na glaž kuhanega vina Andrà tutto bene

Najino izhodišče se začne pri Mlinču,,nadaljujeva ob šumeči predelci in ob robu plazu do sedla čez stože.Tukaj prestopiva na Laško stran v pravo zimsko idilo,ne glede na to da bo kmalu poletje sva uživala v pravi zimski pravljici.