Petričev hrib - Lipovec - Špilnik
Zelo prijetni hribčki za pohajkovanje, pri vsakem sva krog še malo razširila. S Petričevega hriba sva se spustila naprej proti vzhodni strani, nato pa dvignila na naslednjo vzpetino (ji nisva našla imena), kjer sva ulovila pogled na Planinsko polje, ki je v tem času zaradi obilice vode zelo občudovano. Istočasno pa sva v isti smeri, samo malo bližje, ugledala še trop gamsov, ki so se kar precej brezskrbno pasli na malce porumeneli travi. Vse tole samo z dodatnim ovinkom, ki pa prej ni bil planiran.
Na Lipovcu tudi ni šlo samo z občudovanjem zastave in skrinjice, pač pa sva se povzpela na njegov pravi vrh, ki je sicer malo oddaljen, skalnat, a zanimiv. Pot do njega pa zaraščena. Tako sva se potem malo po svoje povzpela na greben proti predvrhu Špilnika in za njim na pravi vrh. Ostanki pogorišča so še sedaj prisotni, ampak to prav nič ne moti, prav nasprotno, svet je tu še bolj pristen oz. deluje malo divje in odmaknjeno. Z njega pa sva se spustila preko pašnikov na spodnjo pot, ki te pripelje pri skali z vgrajeno ploščo nazaj.
Ker nama je nekaj časa še ostalo, sva se zapeljala še proti Grmadi in z njenega razgledišča pogledala na Planinsko polje, a tudi vrha nisva izpustila.
Vedno znova sva presenečena nad odkritji teh prelepih hribčkov, ki so bolj lokalnega pomena, a te včasih prav majhna omemba teh vrhov, potegne v raziskovanje in občudovanje. Pa nama je ostal za prehodit še sv.Lovrenc, pa to ni slabo, saj dolg ki ostaja, se mora poravnat
.