Struška

Na sliki 11 je piramidasti skrečnik. Vijolica rumene barve pa je Zoisova vijolica. Tudi jaz sem jo včeraj občudovala na Struški.

Hvala na popravkih, sem razmišljala v tej smeri, glede vijolice, vendar nisem bila prepričana.
LP!

Ugotavljam, da je v zadnjem času v hribih lepše vreme popoldne, čeprav je napovedano obratno. No, vsaj včeraj je bilo tako.
Ker se na Belski planini megla povsem nikakor ni hotela razkaditi, vmes se je še prav fino zgostila, smo rekle vseeno, da gremo pogledat še višje, vsaj do sedla Kočna (na zemljevidu dve sedli z istim imenom). No, sem rekla da bo nekaj novega, se pa vračajmo po graničarski poti. Je izgledalo nekaj časa tako, da bo uspelo, vmes je bilo še nekaj vzpona, no pa smo jo prikorakale ponovno do mlake Močile, torej smo hodile v nekakšnem krogu. Pa saj v megli res ni priporočljivo iskati neoznačenih poti. Pa tole enkrat drugič!
Povratek spet mimo Svečice in nazaj proti prvemu sedlu Kočna in naprej na Ptičji vrh, ki je ponudil zelo lep razgled. Cvetja po vsej poti veliko, razen avrikljev pri kočici, ki so skoraj vzeli že slovo, le eden ali dva primerka sta še v svoji najlepši obliki.

Krave na Pustem rovtu že mukajo, na Belski planini pa še ne!

Cesta s Pristave do Križovca je prevozna (priporočljiv pogon 4x4), malce zasnežena in delno poledenela. Naprej je več snega na cesti z nekaj poledenelih kolesnic in manjših kopnin. Sneg na Pustem rovtu spihan do zemljine. Nadaljevala sva po zasneženi cesti do Belske planine, snega okoli deset cm. Struška čaka novo pošiljko izpod neba. Povzpela sva se na vrh Korenščice in se vrnila po isti poti.

Malo vetrovno in hladno. No,saj je zima. Gamaše so prišle prav, derez nisem uporabil.

Na Struško sva se tokrat odpravila iz Javorniškega Rovta. Do Pustega rovta sva sledila geološko-rudarsko pot, ki je večinoma enaka planinski. Večji del je precej razrit od obilnih padavin in številnih potokov in je marsikje blaten. Kot takega ga ne priporočam, obilnejše snežne padavine pa bodo zadevo konkretno spremenile .

Pot od Pustega rovta do Struške sva si zamislila kot prijeten vzpon na staro znanko, a se je to izkazalo za čisto pomoto. Visoka temperatura in zmehčan sneg sta namreč naredila svoje. Vdiranje med rušje, zdrsi na zmehčanih pobočjih in težke krplje so naredili vzpon mnogo bolj naporen, kot sva si zjutraj predstavljala. V času najinega obiska je do vrha zmogel le en pešak brez pripomočkov, a njegove sledi so bile zelo globoke .

Vračala sva se po cesti, ki povezuje Javorniški Rovt in Križovec. V celoti je splužena in večji del poledenela na visoki lesk, zato previdno pri odločitvi o nadaljevanju vožnje.

Nekaj današnjih utrinkov z lepe,krožne poti na Struško.Izhodišče-Križovec.Cesta je nekaj sto metrov do izhodišča Križovec poledenela,previdno pri srečavanju vozil.

Lep gorniški pozdrav.

Morda kdo ve, kakšne so današnje razmere na cesti Pristava - Križovec?

Spanje na vrhu Struške, 29.-30.

Štartam z Jesenic in grem mimo Kalvarije do Križevca. Sneg se je na cesti začel pri odcepu za Belsko planino (zdaj ga je večina najbrž že skopnela). S planine grem gor po neki grapi, po stari gazi do ruševja. Tam se je s 15kg rucakom udiralo do kolen. Na vrh sem prišel po pribilžno 5 urah. Ker je močno pihalo, sem si s snega naredil majhno obzidje. Ponoči je bilo približno 5 stopinj. Naslednji dan sem šel do Križevca po isti poti, tam pa šel desno proti Črnemu vrhu in Planini pod Golico.

Pozno popoldne je vreme zdržalo, vetrovno, srečal nisem nobenga, narcise so.

Nekaj slik z včerajšnjega popoldanskega sprehoda po krožni poti na Struško.Izhodišče-Križovec.

Lep gorniški pozdrav

Danes lep pohod v lepih zimskih razmerah na Struško.Na momente je pihal mrzel veter,razgledi pa čudoviti.Danes je bila cesta do Križovca prevozna z zimsko opremo,cesta je zasnežena in na nekaterih delih poledenela.

Lep gorniški pozdrav.

Včeraj na Struški in do Golice iz Javorniškega Rovta…
https://ma-uc.blogspot.com/2024/12/struska-golica.html?m=1
Perfektne razmere 🤘

Struška je vedno hvaležen cilj . Je odličen razglednik, lahko dostopna poleti in pozimi. Tokrat kaj dosti snega ni bilo, je pa dostop še vedno povsem zimski. Ponekod je površina poledenela, drugje na debelo zapihan sneg. Vzpenjal sem se v okviru letne poti direktno od koče, pri tem pa vseskozi uporabljal krplje. Tokrat je bila to odlična izbira, se pa razmere pozimi lahko hitro spremenijo.

Ravno tako je s prevoznostjo ceste do sedla Križovec. Precej je kopnega, marsikje pa je na cestišču zbit, deloma poledenel sneg. Izkušeni vozniki ne bi smeli imeti večjih težav, manj izkušeni bodo imeli precej več dela. Kam se kdo uvršča, pa naj se odloči vsak sam .

Snega v dolini ni več, zato je cesta do Planine Mavra normalo prevozna. S hojo sicer začneva cca 15 min pred planino in zložno nadaljujeva. Cesta kmalu za planino preide v opuščen kolovoz in v nadaljevanju v stezico. Pojavi se sneg, a predhodniku gre zahvala, da stopava v njegove stopinje. Stezica se priključi planinski poti od jezera Trilobit. Na planini imava srečo, predhodnik je šel do pastirske koče, kjer smo popili kavo in razkužilo. Na planini se je tura pravzaprav šele začela, saj je bilo potrebno do Velikega vrha na novo zgaziti pot. Sneg na osojah je suh, sipek in nepredelan, na prisojah mehak in se predira. Sestop na Belsko planino je nekoliko shojen, a se zaradi visokih temperatur udira. S planine sestopiva po neoznačeni stezici, ki naju pripelje točno do koče na Planini Mavra. Do izhodišča je po cesti le še streljaj.

Ali kdo kaj ve glede razmer na cesti od Pristave do Križovca?