Studor

Na krožno pot čez simpatični »hišni razglednik Stare Fužine« sva se odpravila to soboto mimo cerkve Sv. Pavla. Od tam pelje kolovoz proti njegovem soimenjaku, zaselku Studor v Bohinju, ki leži ob vzhodnem vznožju omenjenega hriba. Ob zadnji hiši v vasi se vzpneva po pašniku proti gozdu, kjer poiščeva začetek ostanka nekdanje poti, ki v bližini desnega roba grape potoka Vrčica vodi proti planini Blatca. Glede na to, da je občasno dobro vidna pot (najdemo jo tudi na nekaterih zemljevidih) na določenih mestih kar široka, gre verjetno za stezo, po kateri so nekoč na planino gnali živino, zna pa biti, da je služila tudi kot drča oz. vlaka.

Vzpon po z listjem postlani stezi je mestoma kar strm, zaradi zaraščenosti pa sva morala kar nekajkrat "obvoziti" njene neprehodne dele. V njenem zgornjem delu, že v bližini planine, kjer se pot robu grape povsem približa, pa je nadaljevanje po njej zaradi posledic erozije pretežavno, vzpon je treba nadaljevati po varnejšem, a še vedno strmem terenu levo od nje, pri čemer je treba vseeno ostati v bližini grape, ki vodi do vzhodnega roba planine. Tam nas pri prvi bajti na planini pričaka kolovoz, kateremu sledimo do pašnika, ki ga prečimo po dolgem in v bližini bajt pri zahodnem robu planine - mimo katerega iz Stare Fužine pelje markirana pot v smeri Uskovnice - poiščemo dobro gozdno pot, po kateri se v dobrih desetih minutah vzpnemo na jaso ob ovršju Studorja. Ta služi tudi kot vzletišče za jadralne padalce, na njej pa se nahaja nekaj klopi.

Prav na vrh Studorja, ki leži nekaj minut hoje vzhodneje od omenjene jase, se nisva odpravila, sestopila pa sva po južni poti, ki vstopi v gozd ob spodnjem robu jase. Strma in dobro vzdrževana steza se malo nad Hudičevim mostom priključi prej omenjeni markirani poti med Staro Fužino in Uskovnico.

Južni razgledi s Studorja segajo od Ratitovca do Bogatina, lep pogled pa je v dolino in na Bohinjsko jezero. Ob vzponu s planine pa med drevjem prepoznamo Debeli vrh, Mišelj vrh, Triglav in Tosc s preostalo druščino.