Tirske peči 18.11.2023:
Med opcijami kam tokrat na Golteh z Vinkom izbereva Tirske peči.
Parkirava pod Belo pečjo. Ko greva mimo Tinčekovga korita vidiva, da voda ne teče. Vzameva si čas in to lepo zrihtava.
Blatna vlaka proti Malinskem vrhu je bila k sreči bila ravno dovolj pomrznjena, da se je dalo lepo hoditi po njej. V nasprotnem primeru bi bilo pa
.
Na Malinskem vrhu sva zavila desno navzgor proti Travnatnci. Tam si ogledava votlino Votnco in okno malo nad njo. Strme trave so do tja gor, da so noge kar trpele. Vinko je bil navdušen nad videnim.
Bolj sproščena sva bila potem pri spustu po robu Travnatnce dol do Cmonka. Na tem robu oziroma vzhodnem začetku ostenja Tirskih peči je čudovit razgled, ki tudi tokrat ni razočaral.
Hoja pod ostenjem Tirskih je v jesenskem času posebej lepa, ker ni več listja na bukvah in se peči vidijo v vsej veličini.
Pod grapo za na Lopno peč sem psičko Ateno samo napotil gor po sosednji levi grapi. Je takoj zakapirala kaj hočem od nje. Grapa je po letošnjih neurjih spucana, da še nikoli ni bila tako. Je bilo po taki lezti gor pravi užitek. Pri skobah sva mal spucala založen material, da niso potem v mrazu skobe takoj pod ledom. Varovala so ostala vsa ok. Zgoraj naju je vsa vesela pričakala Atena.
Seveda smo se ustavili tudi na Lopni peči, se vpisali in uživali na sončku.
Nadaljevali smo po varovani poti na Zadnjo planino. Na sedlu nas presenetijo gamsi. Nekaj jih je šlo dol, nekaj gor. Tudi ta del poti smo lepo zmogli.
S Konjskega vrha smo se spustili do Vodne loke in nato po južni strani Medvedjaka in čez Belo peč nazaj do avta. Tudi tam je bilo kar nekaj gamsov, da o razgledu sploh ne govorim.
Lepo je bilo po dolgem času spet uživati na teh lepih poteh.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez
