Večdneva tura Prehodavci, Triglavska jezera

Ta tempo je zelo počasen zato ni problema za drugi dan, ko je sam en polurni vzpon. Mislim da snežišč ni več...

Kadar se jaz vračam preko Sedmerih jezer mimo Planine pri Jezeru in sem že malo utrujen, ker grem vedno v enem dnevu gor in dol, potem med Kočo pri sedmerih jezerih in planino Ovčarija -> Planina pri jezeru, raje izberem malo daljšo pot čez Prodi, ki ima samo en manjši klanček navzgor, kot pa da bi lezel gor čez Štapce. Če boste izbrali to pot, potem ne vidim problema, da ne bi zmogli do Planine pri jezeru.

Za kaj drugega pa ne bi vedel.

Pred 10 dnevi so bila v dolini za Kopico še manjša snežišča, ki pa se jih je že takrat dalo prečiti brez težav in brez zimske opreme (uhojene stopnje). Zdaj ne bi smelo biti nobenih težav - najverjetneje snežišč ni več.

Tista snežišča za Kopico so vam (če so?)lahko samo v zabavo, sicer pa povprašate v koči. Dejansko so odseki kratki in nenaporni, kar korajžno na pot. Edino bi predlagal mogoče spremembo in povratek ne čez Zadnjico ampak na Trebiški dol. Ekipa počaka, šofer pa po cesti 20min po avto

Ta pot v takem tempu ni tako zelo naporna kot se morda zdi. Verjamem, da boste uživali..

Hvala vsem za odgovore. Smo se odločili, da vztrajamo pri načrtovani turi, z vračanjem po Trebiškem dolu, kot je predlagal mirank. Komaj čakamo!

Jaz bi predlagala v obe smeri čez Trebiški dol. Dolina Zadnjice je čudovita, kmalu, ko se začne vzpon je pa en sam pesek, oziroma melišče in to do stičišča s trentarsko varianto. Poti sta časovno enako dolge, je pa neprimerno lepša ta iz Trente. No brez zamere tako jaz vidim, da ne bo kakšne nepotrebne debate.

Smo jo opravili; iz Zadnjice na Prehodavce, prespali, po Dolini triglavskih jezer čez Prodi do koče na Planini pri jezeru (prespali), nazaj pa čez Dedno polje in po dolini pod Kopico, čez Vrata in na Prehodavce. Četrti dan čez Trebiški dol v Trento.
Tempo za otroke super. Rabili smo približno pol več časa od označenega.
Drugi dan smo hoteli še mimo Črnega jezera, ampak so bile plohe in nismo upali.
Krasna je bila razlika med obema kočama, prva lokacija razgledna, druga "v luknji".
Najbolj zoprn del poti med Dednim poljem in Planino pri jezeru.
Če bi vedela, kakšna je pot med sedlom Vrata in križiščem s pojo na Hribarice, ne bi šli tam, čeprav je bila pot med Dednim poljem in Vrati najlepša. Za moj okus je ta del preveč izpostavljen. Za povrh nas je lovila nevihta in smo hiteli.
Primerjava Trebiški dol - Zadnjica je pa težka; meni je mogoče po Trebiškem dolu lepša, razen delov, ko hodiš po strugi hudournika, ki utrudi noge, mož pa pravi, da po Trebiškem dolu ne bi šel nikoli več.
Vsi smo bili navdušeni nad oskrbniško ekipo Zasavske koče, otroci pa seveda nad kozorogi in svizci.
Turo priporočam, spust z Vrat pa samo za pogumne in predvsem izkušene male planince.

Včeraj sem se vračala po Trebiškem dolu in ta pot mi je res pri srcu. Zgoraj razgledi na visoke gore v okolici, nato prehod v zeleno dolino macesnov. Na drugi strani hudournika so me spremljali trije gamsi. Res je nekaj razdrapane poti, vendar precej več mehke, posute z listjem. Odveč mi je bila samo makadamska cesta, ki se kar ni hotela končati.