Velika in Mala Mojstrovka

Teden dni kasneje zimske pravljice ni bilo več, tudi smučarija je bila verjetno nekoliko drugačna, a se je danes vseeno splačalo na smučeh pomujati na Veliko Mojstrovko. Mala je že skoraj povsem gola in neprimerna za turno smuko. Ljudi je bilo videti začuda malo, nekaj pohodnikov, precej manj turnih smukačev. Od ceste do Vratc je šlo na smučeh, nad Vratci je zaradi strmine in pomanjkanja snega sledilo nekaj minut nošnje smuči, nato pa do vrha spet na smučeh. Priporočljivi so srenači.
In ko trije turni smučarji stopijo na vrh, brž ugotovijo, da višje ne gre, zato jim ne preostane drugega, kot da se namontirajo na smuči in se odpeljejo po klancu navzdol tja, od koder so prišli. Da smučarija ni preveč dolgočasna in podobna tisti pod zajlami, poskrbijo različne vrste snega, ki se veselo menjajo pod smučmi. Bilo je nekaj poravnane trdote, malo klože, tupatam neprijetna skorja, pod Vratci izogibanje snežnim grudam, ostankom plazovine in našlo bi se še kaj iz bogatega nabora turnosmučarskih izzivov, ki običajno kvarijo slogovno dovršenost slalomskega zavoja. Bolj ali manj uspešno - odvisno od turnosmučarske kilometrine in okretnosti - smo zadovoljni privijugali do ceste.