Veliki Babanjski škedenj in Zelene Čuklje

Ob 8:00 smo startali z prvega ovinka nad postajo B Kaninske žičnice. Po dobrih dvajsetih minutah smo se z markirane steze Bovec - Kanin odcepili levo na nemarkirano stezo proti Škednju. Pot je speljana po gozdu proti jugo-jugo-zahodu in je vseskozi lepo vidna. Pod vrhom Kopa (1439m) pa zavije iz gozda proti zahodu. Steza večkrat preide v lepo ohranjeno mulatjero in nazaj v stezo. Ko pridemo na kamniti svet pod Malim Škednjem postane steza nekoliko slabše vidna. Z malo truda pa jo vseeno sledimo do južnega pobočja Velikega Škednja. Tu smo zavili ostro levo po pravem brezpotju proti vrhu. Po treh urah in četrt hoje smo prišli na vrh Velikega Babanjskega Škednja. Tu smo si privoščili malico in zadnje razglede proti Veliki Babi in Vrhu Laške Planje. Med polurno pavzo nas je počasi prekrila megla. Kljub temu smo se odpravili poizkat vrh z imenom Zelene Čuklje. Po pisanju Marjane in Marka se ta vrh nahaja na Kaninskih podih, nekje med Laško Planjo in Velikim Škednjem. Imena nisem videl še na nobenem zemljevidu. Sem pa na Garminovem zemljevidu Adria topo opazil z izohipsami prikazan vrh brez imena skoraj točno na sedini med obema omenjenima vrhoma. Spustili smo se po položnem zahodnem grebenu v sedlo, od koder smo se z zelo lepim polezavanjem po kompaktni skali, povzpeli v petdesetih minutah na vrh 2170m visoke gore. Megla se je vsake toliko časa dvignila toliko, da smo se lahko prepričali, da ne stojimo na neki rami ali prdvrhu kakšnega drugega vrha, temveč na samostojnemu vrhu, ki se dviguje vsaj petdeset metrov nad Prodi. Potrditev, da gre zares za Zelene Čuklje pa smo dobili, ko je Zdenka na zemljevu Lokus map, ki ga ima naloženega na mobilniku, dobila vrh s tem imenom. Povratek v megli čez Prode do markirane poti Kanin-Bovec, pa tudi ni bil prav enostaven. Na pot smo stopili pod Kačarjevo glavo, po uri in pol iskanja prehodov. Do avta smo rabili še dobro uro in pol. Cela tura pa je trajala osem ur.
V lepem vremenu bi bila to prav gotovo ena lepših tur.