Visoki Kanin

Super, Matjaž! Najbrž bi se moral z njimi že predhodno zmenit? Koga imaš tam na skalci?

Žal ne vem, če se jih da na kak način kontaktirat. Ti si itak tako hiter da ne rabiš prespat. Tega na skalci pa poznam, morda enkrat kaj lažjega spet mahneva kam. 😀

V sredo sva se spočila ob Nadiži in četrtek je bil pravi dan za na vrh.
Greva kar ob 7.00 z delavci gor, ker so bile napovedane popoldanske nevihte in tako prideva s te strani prva do vrha, so pa že prišli tudi po obeh feratah z italijanske strani.
Pot je lepo označena in normalno prehodna, na vrhu ni žiga oz. po moje ga sploh ni nikjer, ker sem povprašal v okrepčevalnici nad gondolo, kjer ima žige in tudi v TIC-u. Glede na to, da je točka Razširjene SPP bi morali to urediti, ker sploh otrokom to veliko pomeni.
Drugače pa zelo lepo preživet dan s kozorogi obdan.

Pozdravljen!
" bos "! Me zanima, ker nimam več zapiskov iz davno preteklih dni, približen čas hoje na Visoki Kanin od zgornje postaje na Podih?

Lep pozdrav in srečno v Gorah!

Nazadnje sem hodil slabi dve uri.

Pozdravljeni!
No jaz pa sem hodil tja in nazaj 5ur. Še to
čelada je obvezna, ker je kar precejšen obisk, posledično se sproža kamenje.

Izkoristili smo žičniške naprave in brez truda prišli na višino 2202 m, kar zadevo krepko olajša. Najprej smo se povzpeli na Prestreljenikovo okno, nato preko skalne pregrade na drugo stran, prečili melišča in se povzpeli na Visoki Kanin. Kaninski podi so pravi raj za gamse in toliko jih nismo videli že dolgo. Več na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/visoki-kanin-3

Bom parafraziral Bizovičarja: "Al loh en kozorogom pove, da se ne predstavljajo, da so gamsi!"

07.10. Gozdec-Kanin-Dom P. Skalarja-Gozdec

Pomladi sneg, poleti prevroče, jesen pa ravno pravi čas za obisk Kanina. Z avtom se pripeljeva malo nad B postajo na P. Gozdec, od koder se še v rahlem mraku začneva vzpenjati proti stari koči. Do tam prideva v 1.30h, pojeva prvo malico in nadaljujeva v smeri Kanin čez Zadnji dol. Čez pode sva hodila še približno dve uri, da sva prišla do melišča, kjer pot za kašnih sto metrov postane slabo razvidna. Po melišču sledi samo še žleb do vrha kjer so bili fantastični razgledi. Na vrhu se odpočijeva in si nagledava bližnje vrhove, dokler se ne odpraviva po grebenu proti domu. Tam so nama jamarji postregli z čajem in palačinkama. Povedali so tudi da koča še ni odprta zato ker še nimajo kemičnega stranišča, in da mislijo to narediti naslednjo sezono. Od koče sva se samo še spustila do avta.

3.10. sem objavil prispevek in napačno poimenoval kozoroge za gamse, za kar se opravičujem. Bi popravil v besedilu in slikah, a ne vem kako.
Pa brez zamere. Se zgodi.

p.s.: Po nasvetu glede fotografij sem naredil popravke.

Na slikah popraviti besedilo ni problem, samo prijaviš se in klikni pod slike in že lahko popravljaš. za samo besedilo boš pa moral prositi Tadeja ali Roka, da ti odpre objavo. No, tako jaz mislim.

Dan nasprotij. Napovedano je bilo lepo vreme, pa temu ni bilo tako. Daleč od tega. Hotela sva na Kanin, pa nisva prišla. Tudi daleč od tega. Vse skupaj se je obetal klavrn dan, pa na srečo ni bilo tako. Daleč od tega. Izbrala sva nove cilje, še vreme je sodelovalo in naredil se je krasen dan .

Takole se je vse skupaj odvijalo …

Po poti 636 sva z Nevejskega prevala odšla proti sedlu Prevala, meji med Slovenijo in Italijo. Cilj je bil Visoki Kanin. Nekaj snežišč sva vsekakor pričakovala, zato sva imela kompletno zimsko opremo. Da pa ne bova prišla niti do zgornje postaje bovške žičnice pa nisva pričakovala. Snega je ogromno in porabila bi preveč časa in energije za nadaljevanje proti prvotnem cilju. Obrnila sva …

Sestopila sva do Prevale in cincala med direktnim sestopom po smučišču ali po malo daljši, a za naju neznani poti 636A. Odločila sva se za slednjo in ni nama bilo žal. Nenavadna pot po izrazitih ostankih bivšega morja je več kot opravičila pričakovanja. Ni pa to klasična stezica, je bolj napredovanje po skalnih gmotah, polnih škrapelj in globokih brezen. Še najbolj je podobna poti na bližnjo Bavho.

636A naju je pripeljala do koče Rif. Gilberti. Od tam sva se povzpela na sedlo Bila pec in še naprej na istoimenski vrh. Neoznačena stezica nanj je bistveno bolj uhojena kot pred leti, a še vedno ni za vsakogar. Nekoliko bolj je zahtevna skalna stopnja v začetku, nadaljevanje pa je ponekod izpostavljeno. Drugih težav ni. Sestop poteka po isti poti.

Vračala sva se direktno pod stenami Bele peči, kjer je raj za plezalce. Nešteto zapuščenih štrikov in marsikatera posmrtna obeležja pričajo o bogati zgodovini navpičnih sten. Nekaj plezalcev sva opazila tudi tokrat. Kasneje se pot 635 spremeni v mulatjero, ki naju je hitro dostavila v dolino. Zadovoljna in polna krasnih vtisov sva zaključila ne ravno obetaven dan . Več v fotozgodbi …

Pot je verjetno 636A?
Kabinska žičnica pa verjetno že vozi?
A sta kaj vprašala smučarje, kje je še sneg za smučat?

Seveda, popravljeno . Kabinska vozi, imajo pa odmor za malico. Smučarjev pa nisva nič vprašala, sva le debelo gledala .

sl. 21,za direktorico, "vneto"zagovornico Sončnega Kanina.

Miri, ni škoda samo za ratrak, ti bovški saboterji se vedno tako obnašajo do vsega. Povsod po svetu sem videl, da so po koncu sezone sneli sedeže, verjetno da ne obremenjujejo vrvi in se jih zaščiti. Tu so bili ob vseh dosedanjih prekinitvah gor, včasih polno zasneženi in temu primerno težki. Jokat boda pa znali in prosjačit za državni denar. Tole rabi pravega gospodarja in dokler ne bo v privat rokah odgovornega lastnika ne bo boljše. Tista nesposobna občina naj se raje posveti lupljenju s pobiranjem parkirnin in vstopnin za Sočo, za kaj resnega v turizmu itak nimajo pojma ne idej.
Bagi, lepa tura, snega čez ostanke ledenika pod Prestreljenikom in Kaninom pa je očitno še vedno dovolj da omogoča smuko

Mirank,tako kot si napisal.Ve se,katera politična stranka načrtno uničuje Bovec in Kanin.So na italijanski strani precej bolj napredni in prijazni do planincev.

Sem se ravno spomnila , ko smo pred nekaj leti peljali po makadamski cesti proti Gozdecu. In naenkrat se naprej ni dalo, ker so pripeljali kupe peska in tako pustili. So bili tam in rekli naj počakamo kakšno uro, da pridejo steptat. Kajti naprej se z nizkim vozilom ni dalo. Ampak jih ni bilo niti eno uro niti dve od nikoder. So bili na malici Si misliš svoje.

Včeraj sem šel na Kanin iz Rezije. Začel sem v vasi Korito (Coritis), točneje dva ovinka pod vasjo. Po poti 642 sem šel do planine Kanin (Casera Canin). Takoj za zavetiščem pa sem se usmeril levo na travnat grebenček. Kar nekaj časa sem se nato vzpenjal po travnatem pobočju. Ob poti je nekaj zbledelih markacij in možicev, steza pa je na travnatem delu bolj redko vidna. Pri Pod Kaninom (2429m) se priključim Visoki Rezijanski poti. Nadaljujem do Visokega Kanina in sestopim preko Vrha Krnice do bivaka Marrusich in nazaj do vasi Korito.

V nedeljo na Kanin od koče Gilberti. Gondola obratuje od 8.30 do 17.30, povratna karta 13 eur (obratovalni čas velja do 8.septembra).
Pred vstopom v ferato Julija je obsežno snežišče, ki zahteva dereze.
Nazaj po ferati Rosalba Grasselli, brez posebnosti.